Appeal dismissed; labor court jurisdiction prevails over civil court despite civil contract claim.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 297,06 EUR stroška odgovora na pritožbo v 15 dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

[JEDRO]

Četudi tožeča stranka v trditveni podlagi tožbe navaja, da je vtoževane zneske toženi stranki plačala na podlagi pogodbe civilnega prava, je za odločitev o pristojnosti ključno, da je njena terjatev dobila podlago v pravnomočni odločitvi delovnega sodišča, da je v spornem obdobju obstajalo delovno razmerje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da Okrožno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.

2. Sklep izpodbija tožeča stranka s pritožbo iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V obrazložitvi navaja, da je pravno podlago za izplačilo vtoževanega zneska predstavljala civilnopravna pogodba o sodelovanju, sklenjena med tožečo in toženo stranko. Ker je ta podlaga naknadno odpadla, sedaj znesek, ki ga je na podlagi pogodbe tožeča stranka plačala toženi, predstavlja neupravičeno obogatitev, zato je prepričana, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) določa, kdaj je podana pristojnost delovnega sodišča, med drugim je ta podana za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (5. člen ZDSS-1). Četudi tožeča stranka v trditveni podlagi tožbe navaja, da je vtoževane zneske toženi stranki plačala na podlagi pogodbe civilnega prava, pa je ključno za odločitev o pristojnosti, da je njena terjatev dobila podlago v pravnomočni odločitvi delovnega sodišča, da je v spornem obdobju obstajalo delovno razmerje, zato konkretni primer sodi med primere iz prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. Ker je bilo s sodbo delovnega sodišča ugotovljeno, da je imelo razmerje med strankama postopka naravo delovnega-pravnega razmerja, je po davčnih predpisih nastala obveznost tožeče stranke, da plača davke in prispevke. Zato bo potrebno v nadaljevanju ugotoviti obveznost plačila davkov in prispevkov in posledično tudi neto prejemek iz delovnega razmerja, kot relevanten znesek za poračun, ki je bil plačan po pogodbi, zato je podana pristojnost delovnega in socialnega sodišča (tako tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu II Cp 1185/2022 z dne 29. 8. 2022).

7. Pritožba se tako pokaže kot neutemeljena, zato jo je potrebno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).