Appeal dismissed; social partner cannot challenge insolvency petition on lack of service or debt restructuring grounds.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker je družbenikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka omejena na zatrjevanje in dokazovanje, da dolžnik ni insolventen, družbenik s pritožbo ne more uveljavljati pritožbenega razloga nevročitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku.

O odlogu ali obročnem plačilu se po ZDavP-2 odloča na podlagi vložene vloge davčnega zavezanca pri davčnem organu, o kateri se odloči z odločbo, na kar v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja predlagateljica stečajnega postopka z istočasno navedbo, da iz njenih knjigovodskih evidenc izhaja, da dolžnik v letu 2022 ni vložil nobene vloge za odlog oziroma obročno plačilo. Tako se izkaže, da glede na določbe ZDavP-2 pritožnik ne more uspeti s trditvami o z upnico dogovorjenem odlogu plačila davčnih obveznosti in ponujenim dokazom lastnega zaslišanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom A., d. o. o., za upravitelja imenovalo B. B. in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki: ODVETNIK B. B.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil družbenik dolžnika C. C. V pritožbi izpodbija domnevo insolventnosti ter uveljavlja absolutno bistveno postopkovno kršitev, ker dolžniku predlog za začetek stečajnega postopka, ki naj bi ga vložil upnik FURS, ni bil vročen, s tem pa je bila dolžniku onemogočena vložitev ugovora, s čimer je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. V odgovoru na pritožbo je predlagatelj predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetnem postopku je upnica Republika Slovenija (Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS) predlagala začetek stečajnega postopka zoper dolžnika. Trdila je, da ji dolžnik dolguje že zapadle neporavnane davčne obveznosti v znesku 30.399,54 EUR, da dolžnik nima v Republiki Sloveniji odprtega nobenega transakcijskega računa, da je bil izdan sklep o davčni izvršbi na premičnine št. DT ... z dne 27. 1. 2022, pri čemer je bilo ugotovljeno, da dolžnik ne poseduje nobenega rubljivega premičnega premoženja. Predlog torej temelji na domnevi trajne nelikvidnosti dolžnika po 1. točki drugega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

6. Ker dolžnik v 15 dnevnem roku po prejemu predloga ni ugovarjal, da ni insolventen, ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka, je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP nastopila zakonska domneva, da je dolžnik insolventen in z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom.

7. Če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil upnik in mu dolžnik ne ugovarja, lahko domnevo insolventnosti izpodbija družbenik dolžnika s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki ji mora priložiti dokaze, da dolžnik ni insolventen (tretji in četrti odstavek 235. člena v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP). Ker je družbenikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka omejena na zatrjevanje in dokazovanje, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP), družbenik s pritožbo ne more uveljavljati pritožbenega razloga nevročitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku (tako tudi sklep Cst 230/2022). Kljub temu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil predlog upnice vročen dolžniku s fikcijo skladno s tretjim in četrtim v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, kot izhaja iz vročilnice, pripete pri pozivu dolžniku, naj se izreče o upničinem predlogu (PD 3). Ker vročitev po 133. členu ZPP (osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte ali delavcu, ki je v pisarni oziroma poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu) na naslovu, ki je vpisan v register (tretji odstavek 139. člena ZPP) ni bila mogoča, je pošta v hišnem predalčniku dolžnika dne 25. 5. 2022 pustila obvestilo, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka.

8. Dolžnik v pritožbi zatrjuje, da je bil s predlagateljico dogovorjen, da bo dolgovano terjatev poravnal do konca leta 2022 in je v ta namen pristopil k plačilu upničine terjatve po obrokih. Upnica pa se sklenjenega dogovora ni držala. V zvezi s tem je predlagal svoje zaslišanje. Predlagal je tudi postavitev izvedenca ekonomske stroke, da opravi pregled poslovnih listin dolžnika za leto 2019, 2020 in 2021 ter za čas od 1. 1. do 31. 5. 2022, da ugotovi poslovanje dolžnika, koliko znašajo odprte terjatve (pravilno obveznosti) dolžnikovih dolžnikov in koliko je dolžnik doslej iz naslova dolga plačal upniku.

9. O odlogu ali obročnem plačilu se po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2, 102. člen) odloča na podlagi vložene vloge davčnega zavezanca pri davčnem organu (tretji odstavek 102. člena), o kateri se odloči z odločbo, na kar pravilno v odgovoru na pritožbo opozarja predlagateljica stečajnega postopka z istočasno navedbo, da iz njenih knjigovodskih evidenc izhaja, da dolžnik v letu 2022 ni vložil nobene vloge za odlog oziroma obročno plačilo. Tako se izkaže, da glede na določbe ZDavP-2 pritožnik ne more uspeti s trditvami o z upnico dogovorjenem odlogu plačila davčnih obveznosti in ponujenim dokazom lastnega zaslišanja.

10. Predlagani dokaz s postavitvijo izvedenca ekonomske stroke pa je neupošteven že zato, ker po postopkovnih pravilih ZPP, ki se po prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo tudi v postopkih zaradi insolventnosti, izvajanje dokazov v informativne namene, ki bi služili šele podajanju relevantnih trditev v postopku, ni dovoljeno. Povezanost trditvene podlage z dokazno ponudbo (in ne obratno), je namreč dosledno izpeljana v prvem odstavku 287. člena ZPP, po katerem izvedbo dokazov odredi sodišče s sklepom, v katerem se navede sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz in dokazilo. Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče tudi ni sledilo pritožniku, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču, da izvede kontradiktorni postopek z izvedbo predlaganih dokazov.

11. Ker je predlagateljica svoj predlog za začetek stečajnega postopka gradila na zatrjevani domnevi dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, ki je podana, če dolžnik nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi (3. alineja 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP), ki je pritožnik s pritožbenimi trditvami in ponujenimi dokazi ni uspel izpodbiti, niti domnevne baze, niti samega dejstva trajnejše nelikvidnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), potem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).