Appeal dismissed; court upheld that disputed parcels are not public land but serve specific buildings.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Mnenje izvedenke in ugotovljeno stanje stvari v preteklosti (in še danes) je sodišču nudilo dovolj zanesljivo podlago za sklepanje, da sporne parcele ob preoblikovanju pravice uporabe v lastninsko pravico niso bile v javni rabi. Za uveljavljanje morebitnih upravičenj lastnikov drugih stavb v soseski pritožnica nima pravnega interesa.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (med drugim) odločilo, (1) da parcele 0000 130/27, 0000 130/29 in 0000 132/32 predstavljajo (kot individualno pripadajoče zemljišče) splošni skupni del stavbe na A. 1 (VII. točka izreka) in (2) da parcele 0000 132/31, 0000 130/26, 0000 132/29 in 0000 130/28 predstavljajo (kot skupno pripadajoče zemljišče) skupni del stavb (vse) 0000 1147, 1243, 1028, 3339, 1703, 3342 in 1048.

2. Prva nasprotna udeleženka v pritožbi zoper VII. in IX. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se v VII. točki zavrne predlog za ugotovitev, da parcele 130/27, 130/29 in 132/32 predstavljajo (kot individualno pripadajoče zemljišče) splošni skupni del stavbe na A. 1, v IX. točki pa zavrne predlog za ugotovitev, da parcele 132/31, 130/26, 132/29 in 130/28 predstavljajo (kot skupno pripadajoče zemljišče) skupni del stavb (vse) 0000 1147, 1243, 1028, 3339, 1703, 3342 in 1048. Podrejeno predlagajo, da se sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pred sodiščem prve stopnje je zastopala stališče, da sporne parcele predstavljajo grajeno javno dobro lokalnega pomena oziroma javne površine. Sodišče se je zmotno oprlo na izvedensko mnenje in zaključilo, da služijo le eni oziroma več stavbam. Sporne parcele služijo vsem stavbam v celotni soseski oziroma v okolici. Taka je bila tudi pretekla redna raba. (Prejšnje) parcele 130/8, 130/20, 132/15 in 132/9 predstavljajo zelene površine, pot in javno otroško igrišče. Zelenica in otroško igrišče sta bila načrtovana in predvidena v korist vseh v soseski, po izpodbijani odločitvi pa bodo lahko njuni lastniki drugim preprečili dostop. Ni pravilno in zakonito, da so ta zemljišča bodisi v solasti B. B. in C. d. o. o. bodisi v solasti lastnikov sedmih večstanovanjskih stavb.

Parceli 130/27 in 130/29 predstavljata asfaltirane površine ob SZ robu notranje zelenice in kot taki ne predstavljata individualnega pripadajočega zemljišča, ampak kot grajeno javno dobro javno površino. S tako odločitvijo te površine ne bi bile manj uporabljive ali uporabne za stavbe, ki naj bi jim pripadale po odločitvi v izpodbijanem sklepu, le še drugi bi imeli možnost, da bi jih uporabljali kot doslej.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev, da parcele 130/27, 130/29 in 132/32 (kot individualno pripadajoče zemljišče) predstavljajo splošni skupni del stavbe na A. 1, temelji na ugotovitvah, - da je bila stavba v lasti predlagateljev zgrajena v okviru naselja X, - da so bila vsa zemljišča, ki so bila po ureditvenem načrtu v območju tega naselja, namenjena za redno rabo posameznih, več ali celote stavb v soseski, - da sporne parcele predstavljajo eno parkirno mesto, asfaltirane površine ob notranji zelenici in asfaltiran dovoz do stavbe, - da so se asfaltirane površine že v preteklosti uporabljale za parkiranje etažnih lastnikov stavbe, danes pa tam stojijo še premični zabojniki za odpadke

6. Odločitev, da parcele 132/31, 130/26, 132/29 in 130/28 kot skupno pripadajoče zemljišče predstavljajo skupni del stavb, navedenih v IX. točki izreka sklepa, temelji na ugotovitvah, - da gre po mnenju izvedenke za notranjo zelenico oziroma njen del, ki je namenjen funkcioniranju navedenih stavb, - da so bila ta zemljišča v prostorskih aktih načrtovana kot zemljišča, neposredno namenjena ali potrebna za redno rabo stavb v kareju, - da je na večjem delu urejena emisijska in okrasna zelenica, na manjšem pa otroško igrišče, - da je s treh strani omejena z robniki, na njej pa stoji mnogo stojal za obešanje perila, nekaj stepalnikov za preproge, betonski ostanki klopi in otroška igrala.

7. Neutemeljeni so očitki o zmotni uporabi materialnega prava. V presoji, katera zemljišča okrog stavbe predstavljajo pripadajoče zemljišče, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 43. člen ZVEtL-1. 1 Mnenje izvedenke in ugotovljeno stanje stvari v preteklosti (in še danes) je sodišču nudilo dovolj zanesljivo podlago za sklepanje, da sporne parcele ob preoblikovanju pravice uporabe v lastninsko pravico niso bile v javni rabi. Za uveljavljanje morebitnih upravičenj lastnikov drugih stavb v soseski pritožnica nima pravnega interesa.

8. Pritožbeno stališče, da bi z zavrnitvijo predloga, da gre za pripadajoče zemljišče, predlagatelji ohranili možnost uporabe spornih zemljišč, je neutemeljeno že iz razloga, ker možnost uporabe, ki bi temeljila na lastninski pravici pritožnice – občine, ni istovrstna lastninski pravici (vsakokratnih) etažnih lastnikov stavbe.

9. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo prve nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Prvi odstavek navedenega člena, relevanten za odločitev o pritožbi, se v celoti glasi: Sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti: (1) katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajočo dokumentacijo, kot na primer projektne rešitve, investicijska dokumentacija, obračuni pogodbene cene, zapisniki o ugotovitvi vrednosti stanovanj in podobno, (2) katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno, (3) preteklo redno rabo zemljišča in (4) merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču.