Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 1238/2022 ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.1238.2022 AI generated

Appeal dismissed; service of process valid on actual residence despite registered address mismatch.

Case Number VSL Sklep II Cp 1238/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal was dismissed, confirming the first-instance court's rejection of the defendant's request to invalidate the enforcement order. The defendant argued that service was invalid because it was sent to an address different from her registered residence, claiming she never received notice. The court ruled that service must be delivered to the defendant's actual place of residence, not merely the registered address, and found the procedural steps compliant with the Code of Civil Procedure.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 142. člen; service of process on a physical person must be made at their actual place of residence, determined by factual habitation rather than the registered address.

Keywords

AI generated
service of process actual residence registered address enforcement procedure validity of service Code of Civil Procedure procedural defect

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 112,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

[JEDRO]

Osebno vročanje je treba opraviti na naslovu, na katerem naslovnik dejansko stanuje. ZPP navezuje vročanje fizičnim osebam na njihovo stanovanje, kar je treba razumeti v dejanskem pomenu, da je za vročanje odločilen kraj strankinega dejanskega bivanja.

Povzeti postopek vročanja je bil izveden v skladu z določbami 142. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženkin predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa Pl 2/2021 z dne 4. 11. 2021 (I. točka) in toženki naložilo, da povrne tožniku stroške postopka v znesku 223,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka).

2. Zoper sklep se pritožuje toženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi toženkinemu predlogu, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo v nov postopek pred drugega sodnika. Navaja, da je njen edini pravilen naslov za vročanje pošte Cesta 11, ki je evidentiran v CRP kot naslov njenega stalnega prebivališča in kot naslov za vročanje pošte. Nobene podlage ni bilo, da bi vročevalec vrnil sodno pisanje sodišču z oznako „preseljen“. Za vročanje sodnega pisanja na naslov Ulica 21, ni nobene podlage. Na tem naslovu toženka ni imela prijavljenega prebivališča, prav tako na tem naslovu nima urejenega sprejemanja pošte. Sodišče mora vročati sodno pošto strankam izključno na naslov stalnega prebivališča ali na naslov za vročanje. Peta točka obrazložitve izpodbijanega sklepa kaže, da je sodišče nezakonito vročan sklep na fiktivno „začasno bivališče“ prejelo vrnjen od pošte s pojasnilom, da na tem naslovu naslovnik nima hišnega predalčnika. Sodišče je nevročeno sodno pošto nezakonito označilo kot vročeno in nezakonito potrdilo pravnomočnost nevročenega sklepa. Sodišče je kršilo določbe 142. člena ZPP. Niti v primeru, če bi naslov Ulica 21, predstavljal toženkino dejansko bivališče, vročitev sodnega pisanja ni bila opravljena v skladu s 142. členom ZPP. Obvestilo iz tega člena toženki ni bilo nikjer puščeno. Zato ni vedela za sodno odločbo in ni mogla vložiti pravnega sredstva.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je toženki najprej vročalo sklep z dne 4. 11. 2021 s tožbo oziroma predlogom na naslov Cesta 11, na katerem ima prijavljeno stalno prebivališče in naslov za vročanje. Pošiljka se je 15. 11. 2021 vrnila prvemu sodišču nevročena, z oznako vročevalca, da je naslovnik (toženka) preseljen, kar pomeni, da na tem naslovu ne stanuje. Nato je bila ta pošiljka 16. 11. 2021 poslana toženki na naslov Ulica 21. Na tem naslovu je stanovanje, za katerega je toženka sklenila najemno pogodbo s tožnikovim pravnim prednikom, to stanovanje pa toženka po tožnikovih trditvah še vedno zaseda oziroma v njem stanuje. Toženka v pritožbi tega izrecno niti ne zanika oziroma smiselno to tudi priznava, saj trdi, da je tožnik poskušal zavesti sodišče in nezakonito izsiliti naglo izselitev toženke (z naslova Ulica 21) ter da ji (niti) na tem naslovu vročevalec ni pustil nobenega obvestila na vratih stanovanja v smislu tretjega odstavka 142. člena ZPP. Pritožbeno sklicevanje, da ima toženka stalno prebivališče z naslovom za vročanje prijavljeno na naslovu Cesta 11, in da bi ji sodišče moralo vročati vse pošiljke zgolj na ta naslov, je neupoševno, saj je treba vročanje opraviti na naslovu, na katerem naslovnik dejansko stanuje. ZPP navezuje vročanje fizičnim osebam na njihovo stanovanje, kar je treba razumeti v dejanskem pomenu, da je za vročanje odločilen kraj strankinega dejanskega bivanja. Prvo sodišče je zato pravilno ravnalo, ko je sklep z dne 4. 11. 2021 s tožbo vročalo toženki na naslov Ulica 21.

6. Pošiljka toženki na ta naslov je bila vrnjena prvemu sodišču 7. 12. 2021, kot izhaja iz ovojnice pošiljke. Iz podatkov na ovojnici je tudi razvidno, da je vročevalec skušal vročiti pošiljko toženki 18. 11. 2021. Ker toženke tedaj ni našel v stanovanju oziroma na tem naslovu, toženka pa na tem naslovu nima hišnega predalčnika, kot je zabeleženo na ovojnici pošiljke, je vročevalec na vratih toženkinega stanovanja pustil obvestilo oziroma sporočilo, da je pismo na pošti, da ga mora prevzeti v roku 15 dni in da se bo v primeru, če pisma ne bo dvignila v 15-tih dneh, štelo, da je bila vročitev pošiljke opravljena s potekom tega roka, pismo (pošiljka) pa bo po preteku tega roka vrnjeno prvemu sodišču. Ker toženka ni prevzela pisma v roku 15 dni, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, to je 3. 12. 2021. Toženka zoper sklep (nalog za izpraznitev stanovanja) z dne 4. 11. 2021 ni vložila ugovora, zato je sklep postal pravnomočen po poteku roka osmih dni za ugovor, to je 14. 12. 2021.

7. Povzeti postopek vročanja je bil izveden v skladu z določbami 142. člena ZPP. Drugačne toženkine trditve so pavšalne oziroma neobrazložene ter zato neupoštevne. Prej navedeni podatki o vročanju so razvidni iz podatkov sodne pošiljke (list. št. 16) z izpolnjenim obvestilom in podpisom vročevalca z dne 18. 11. 2021, kar vse ima značaj javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. To domnevo o resničnosti vsebine javne listine je mogoče izpodbiti z ustreznimi trditvami in dokazi, teh pa toženka ni podala.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Toženka je dolžna povrniti tožniku stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Te predstavlja nagrada za odgovor na pritožbo z materialnimi stroški in DDV, v skladu z določili Odvetniške tarife. Odmera stroškov je razvidna iz priznanih postavk v stroškovniku odgovora na pritožbo.