Court stops tax violation proceeding when lower court changes legal qualification to defendant's detriment.

Izpodbijana sodba v zvezi z odločbo o prekršku se spremeni tako, da se postopek o prekršku ustavi iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških in stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

[JEDRO]

Ker je sodišče vezano na opis dejanja v izreku odločbe o prekršku, mora presoditi, ali opis dejanja, takšen kakršen je, ustreza zakonskim znakom kršitve, za katero je storilka z odločbo o prekršku spoznana za odgovorno.

Če sodišče ugotovi, da opis dejanja ustreza drugačni pravni kvalifikaciji za drugo kršitev ali prekršek, potem lahko pravno kvalifikacijo spremeni, saj na njo ni vezano, vendar je, ko odloča o pravnem sredstvu, ki je vloženo v korist storilke, ne sme spremeniti v njeno škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prekrškovni organ Finančna uprava RS (FURS) je storilko pravno osebo A. d.o.o. v stečaju in storilko odgovorno osebo B. B. spoznal za odgovorni storitve prekrška po 1. točki prvega odstavka 397. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in pravni osebi v stečaju na podlagi prvega odstavka 14.b člena Zakona o prekrških (ZP-1) globe ni izrekel, medtem ko je storilki odgovorni osebi na podlagi tretjega odstavka 397. člena ZDavP-2 izrekel globo 600,00 EUR ter ji naložil plačilo sodne takse v znesku 60,00 EUR. Zoper odločbo o prekršku je storilka odgovorna oseba vložila zahtevo za sodno varstvo, o kateri je odločilo Okrajno sodišče v Ljubljani z izpodbijano sodbo, s katero je zahtevi za sodno varstvo delno ugodilo in je odločbo o prekršku v pravni kvalifikaciji spremenilo tako, da se ugotovi, da je storilka z očitanim ravnanjem kršila določbo 368. člena ZDavP-2 in v odločitvi o sankciji tako, da se storilki na podlagi 21. člena ZP-1 izreče opomin, v preostalem pa je zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilka po zagovornici zaradi kršitve materialnih določb Zakona o prekrških, Zakona o davčnem postopku in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da postopek o prekršku zoper storilko ustavi.

3. Prekrškovni organ na pritožbo ni odgovoril.

4. Izpodbijano sodbo je potrebno spremeniti po uradni dolžnosti.

5. Prekrškovni organ je storilko spoznal za odgovorno za prekršek po 1. točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2, ki naj bi ga storila s tem, da je v zvezi z opravljanjem registrirane dejavnosti ter v imenu, na račun, v korist oziroma s sredstvi pravne osebe A. d.o.o. v stečaju, katere v času storitve prekrška je bila zagovornica, kršila določbo 356. člena ZDavP-2 in za pravno osebo kot zavezanko za davek od dohodkov pravnih oseb davčnemu organu ni predložila obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2018 v zakonsko predpisanem roku, ki se je iztekel dne 1.4.2019.

6. Po prvem odstavku 356. člena ZDavP-2 davčni obračun predloži davčni zavezanec rezident in nerezident od dohodkov, ki jih dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote nerezidenta v Republiki Sloveniji. Po splošnem pravilu iz drugega odstavka 358. člena ZDavP-2 se davčni obračun za obdobje, ki se ne razlikuje od koledarskega leta, predloži najpozneje v treh mesecih po poteku koledarskega leta za preteklo koledarsko leto.

7. Sodišče je vezano na opis dejanja v odločbi o prekršku in o zahtevi za sodno varstvo odloči v mejah dejstvenega opisa. Iz opisa dejanja izhaja očitek storilki, da je prekršek storila kot zagovornica pravne osebe v stečaju. Vendar pa iz opisa dejanja in iz razlogov odločbe ni jasno, zakaj je storilka kot zagovornica imela položaj odgovorne osebe, ki je bila v imenu in na račun pravne osebe v stečaju dolžna v zakonsko predpisanem roku treh mesecev po poteku koledarskega leta za pravno osebo predložiti davčnemu organu obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Opis dejanja tako ne ustreza zakonskim znakom prekrška, ki so določeni v prvem odstavku 356. člena in v drugem odstavku 358. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 397. člena ZDavP-2. Sicer pa je v postopku o prekršku ugotovljeno, da storilka ni delovala kot zagovornica pravne osebe v stečaju, temveč kot njena stečajna upraviteljica.

8. Na podlagi dvanajstega odstavka 65. člena ZP-1 se pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo odločba o prekršku ne sme spremeniti v škodo kršitelja (prepoved reformatio in peius). Sodišče prve stopnje je pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo ugotovilo, da očitano dejanje ne ustreza pravni opredelitvi kršitve iz 356. člena ZDavP-2 in je opis dejanja iz odločbe o prekršku pravno opredelilo kot kršitev 368. člena ZDavP-2, ki v tretjem odstavku določa, da davčni zavezanec, nad katerim se stečajni postopek začne v prvem mesecu tekočega davčnega obdobja, predloži davčni obračun za preteklo davčno obdobje in tekoče davčno obdobje hkrati, najpozneje v dveh mesecih po poteku preteklega davčnega obdobja, v šestem odstavku pa določa, da mora davčni obračun sestaviti in davčnemu organu predložiti upravitelj. V opisu dejanja pa niso zajeti zakonski znaki te kršitve, saj se storilki ne očita, da je prekršek storila kot stečajna upraviteljica in je v opisu dejanja opredeljen tudi drugačen rok in način za izpolnitev obveznosti, kot ga določa tretji odstavek 368. člena ZDavP-2. Ker je sodišče vezano na opis dejanja, mora presoditi, ali opis dejanja, takšen kakršen je, ustreza zakonskim znakom kršitve, za katero je storilka spoznana za odgovorno. Če sodišče ugotovi, da opis dejanja ustreza drugačni pravni kvalifikaciji za drugo kršitev ali prekršek, potem lahko pravno kvalifikacijo spremeni, saj na njo ni vezano, vendar je, ko odloča o pravnem sredstvu, ki je vložen v korist storilke, ne sme spremeniti v njeno škodo. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje pravno kvalifikacijo spremenilo v škodo storilke, saj bi brez spremembe v pravni kvalifikaciji moralo priti do ustavitve postopka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker dejanje, kot je opisano, ni prekršek po 1. točki prvega odstavka 397. člena v zvezi z 356. in 358. členom ZDavP-2.

9. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je na škodo storilke podana kršitev materialnih določb predpisa, ki določa prekršek (159. člen ZP-1), zaradi česar je na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 spremenilo sodbo o prekršku tako, da je postopek o prekršku ustavilo iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 ter posledično odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun.