Appeal court reduces court fee based on partial appeal scope under ZST-1 Art. 18(5).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court overturned the first-instance court's rejection of the defendant's objection to the payment order, ruling that the court fee was calculated incorrectly. The defendant appealed only against the main judgment and cost allocation, not the partial withdrawal of the claim, which the first court erroneously treated as the full scope of the appeal. The court held that when an appeal challenges only part of a decision, the court fee must be based solely on the value of that challenged portion, not the original claim value.
Legislator headnote
AI generatedZST-1 18. člen 5. odstavek; Če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: „Ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani II Pg 1315/2021 z dne 13. 4. 2022 se ugodi in se plačilni nalog razveljavi v znesku, ki presega 225,00 EUR, tako da je tožena stranka dolžna v 15 dneh od prejema tega sklepa plačati sodno takso za pritožbo zoper sodbo z dne 21. 2. 2022 v višini 225,00 EUR.“
[JEDRO]
Če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog II Pg 1315/2021 z dne 13. 4. 2022.
2. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper sklep v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi.
3. Pritožba je utemeljena.
4. S plačilnim nalogom z dne 13. 4. 2022 je sodišče prve stopnje toženo stranko pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 255,00 EUR, upoštevaje vrednost tožbenega zahtevka 4.905,85 EUR. Tožena stranka je ugovarjala, da je sodna taksa odmerjena napačno, saj sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeča stranka vložila številne umike tožbe. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da je tožeča stranka v posledici opravljenih plačil s strani tožene stranke res vložila številne delne umike tožbe (skupaj za znesek glavnice 1.013,60 EUR), kar pa na višino odmerjene sodne takse glede na določbo 32. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) nima vpliva, saj prvotna vrednost spornega predmeta ostane podlaga za njeno plačilo tudi če se ta vrednost med postopkom spremeni.
5. Iz določbe prvega odstavka 32. člena ZST-1 sicer res izhaja, da prvotna vrednost spornega predmeta ostane podlaga za plačilo takse ne glede na to, ali se ta vrednost med postopkom spremeni, če ni v naslednji odstavkih določeno drugače. Vendar pa slednje za odločitev v tem sporu ni bistveno. Iz petega odstavka 18. člena ZST-1 namreč izhaja, da če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela (peti odstavek 18. člena ZST-1).
6. Tožena stranka tako v pritožbi utemeljeno graja izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje, saj je materialno pravo uporabilo napačno, na kar pazi višje sodišče ob preizkusu sodne odločbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje je namreč s sodbo in sklepom z dne 21. 2. 2022 odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki glavnico 3.892,25 EUR z zakonskimi obrestmi (I. točka izreka), zaradi delnega umika tožbe postopek ustavilo za 1.013,60 EUR (II. točka izreka) ter odločilo o povračilu pravdnih stroških (III. točka izreka). Tožena stranka je pritožbo, za katero je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom odmerilo sedaj sporno sodno takso, vložila le zoper sodbo, torej le zoper odločitev iz I. točke izreka, le posledično tudi zoper odločitev o pravdnih stroških (zoper III. točko izreka). Pomembno pa je, da tožena stranka pritožbe ni vložila tudi zoper odločitev o ustavitvi postopka zaradi delnih umikov (II. točka izreka). V obravnavanem danem primeru je tako vrednost izpodbijanega dela sodbe 3.892,25 EUR, koliko je vrednost izpodbijanega dela sodbe. 1 Upoštevaje navedeno ima tožena stranka v pritožbi prav, ko trdi, da je sodna taksa odmerjena previsoko. Skladno s tar. št. 1121, ki predpisuje za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari sodno takso v višini količnika 3,0 po 16. členu ZST-1, znaša namreč pravilno odmerjena sodna taksa za pritožbo 225,00 EUR.
7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani II Pg 315/2021 z dne 13. 4. 2022 ugodilo in plačilni nalog razveljavilo v znesku, ki presega 225,00 EUR. Tožena stranka mora sodno takso za pritožbo zoper sodbo z dne 21. 2. 2022 v znesku 225,00 EUR plačati v 15 dneh od prejema tega sklepa.
8. O pritožbi je skladno z določilom prvega odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.
1 Ker izpodbija pravdne stroške tožena stranka s pritožbo le posledično (ker izpodbija odločitev o glavni stvari), na samo vrednost in torej sodno takso nimajo vpliva.