Swiss inheritance certificate dismissed; foreign document lacks probative force to bar local inheritance proceedings.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Potrdilo, na katerega se sklicuje pritožba, nima lastnosti evropskega potrdila o dedovanju. Zato tudi nima lastnosti sklepa o dedovanju, in je tudi potrebno izvesti zapuščinski postopek v Sloveniji.

Potrdilo o dedovanju, ki ga je izdal organ v Švici, v Sloveniji ne more imeti večje dokazne moči, kot bi ga imelo v državi, ki je to potrdilo izdala, in ne more imeti učinka, ki ga niti v Švici nima in velja z izrecnim pridržkom ničnostne tožbe, dediščinske tožbe in morebitnih tožb na ugotovitev obstoja ali neobstoja statusa dediča. To pomeni, da ni pravne ovire, da sodišče v Sloveniji v zapuščinskem postopku ne bi razširilo kroga dedičev po pokojni z zunajzakonskim partnerjem, če bo v pravdi dokazal, da je bil njen zunajzakonski partner in kot tak zakonit dedič v smislu določila ZD.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prekinilo zapuščinski postopek po pokojni A. A. (1) in B. B. napotilo na pravdo, v kateri bo dokazoval, da je zakoniti dedič, ker je bil zunajzakonski partner pokojne (2). Slednji mora vložiti tožbo v roku petnajstih dni po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa in o tem obvestiti zapuščinski oddelek Okrajnega sodišča na Jesenicah tako, da predloži kopijo tožbe v zapuščinski spis (3).

2. Odločitev sodišča po odvetniku izpodbijata sin C. C. in hčerka D. D. iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi navajata, da je bila pokojna mati slovenska in švicarska državljanka, ki je pred smrtjo dolgo časa živela v Švici. Zato je bila v zapuščinskem postopku v Švici v letu 2020 s strani pristojnega organa izdana odločba oziroma potrdilo o dedovanju. Pristojni organ je odločil, da sta dediča kot zapustničina otroka priznana kot edina dediča po pokojni materi. Okrožno sodišče v Kranju je v postopku zaradi priznanja tuje sodne odločbe potrdilo veljavnost v Republiki Sloveniji. Tako je krog dedičev po pokojnici določen in bi moralo sodišče v zapuščinskem postopku to upoštevati. Ker je izdalo izpodbijani sklep, je dejansko ravnalo v nasprotju s sklepom o priznanju tuje sodne odločbe ter potrdilom o dedovanju, ki ga je izdal švicarski organ.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V pritožbenem postopku ni spora o okoliščini, da je bila pokojna švicarska in slovenska državljanka, da je bilo njeno običajno prebivališče v trenutku smrti v Sloveniji, da nepremičnine, ki so predmet dedovanja, ležijo v Sloveniji, kjer je tudi osebno vozilo, ki je predmet dedovanja, da ima denarna sredstva na banki v Sloveniji ter neizplačano pokojnino na SPIZ-u. Zato ni nobenega dvoma, da je za odločanje v tej zadevi pristojno slovensko sodišče.

5. Predmet dedovanja ni čezmejno premoženje. Organ, ki je v zadevi pristojen za obravnavo dedovanja po pokojni, je torej sodišče v Sloveniji, ki bo za odločanje uporabilo določila slovenskega Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Navedeno sledi tako iz Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju: ZMZPP), kot tudi iz Uredbe Sveta Evrope št. 650/2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja pri priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi Evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju: Uredba o dedovanju). Tudi v skladu s 4. členom Uredbe o dedovanju je za odločanje o celotnem dedovanju glede na to, da je zapustnica imela običajno prebivališče v času smrti v Sloveniji, pristojno slovensko sodišče, ki uporablja slovensko dedno pravo (prvi odstavek 21. člena Uredbe).

6. Pritožnika se sklicujeta na potrdilo o dedovanju zapuščinskega urada iz Basla, iz katerega sledi, da sta priznana kot edina dediča po pokojni materi. Ker je to listino kot pravno veljavno v Republiki Sloveniji priznalo tudi Okrožno sodišče v Kranju v zadevi pod opr. št. R 16/2021 z dne 8. 6. 2021, sta prepričana, da je sodišče v Sloveniji na to odločbo vezano in ne more razširiti kroga dedičev.

7. Potrdilo, na katerega se sklicuje pritožba, nima lastnosti evropskega potrdila o dedovanju. Zato tudi nima lastnosti sklepa o dedovanju, in je tudi potrebno izvesti zapuščinski postopek v Sloveniji. Sodišče, ki bo odločalo o dedovanju, bo uporabilo določila ZD.

8. Pritožba se sklicuje na javni listino, ki je bila izdana v drugi državi in jo je slovensko sodišče priznalo kot pravno veljavno tudi v Sloveniji. To pomeni, da je potrdilu o dedovanju priznalo enako dokazno moč, kot bi ga imelo v Švici - državi izvora. Potrdilo o dedovanju, ki ga je izdal organ v Švici, v Sloveniji ne more imeti večje dokazne moči, kot bi ga imelo v državi, ki je to potrdilo izdala, in ne more imeti učinka, ki ga niti v Švici nima in velja z izrecnim pridržkom ničnostne tožbe, dediščinske tožbe in morebitnih tožb na ugotovitev obstoja ali neobstoja statusa dediča. To pomeni, da ni pravne ovire, da sodišče v Sloveniji v zapuščinskem postopku ne bi razširilo kroga dedičev po pokojni z zunajzakonskim partnerjem B. B., če bo v pravdi dokazal, da je bil njen zunajzakonski partner in kot tak zakonit dedič v smislu določila ZD.

9. Potrdilo o dedovanju, na katerega se sklicujejo pritožniki, izrecno predvideva možnost vložitve tožbe na ugotovitev obstoja dediča in v primeru, da bo ta s tožbo uspel, potrdilo, da sta zapustničina otroka njena edina dediča, ne velja več.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.