Appeal dismissed; court fees assessment not a separate task from error evaluation under Rule 40.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Ocena stroškov odprave napak, ki jo je izvedenec izvedel, ni predstavljala samostojnega ločenega dela izvedenca od ugotovitve obsega samih napak, temveč je s slednjim v okviru odločitve o tožbenem zahtevku neločljivo povezana. Zato višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, ki posebne nagrade za cenitev izvedencu ni priznalo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu priznalo izvedenino v bruto znesku 312,12 EUR, povečano za 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 27,62 EUR ter za 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 1,65 EUR in odredilo plačilo skupnega zneska 341,39 EUR na osebni račun sodnega izvedenca.

2. Zoper sklep se je pritožil sodni izvedenec in predlagal odmero celotne predlagane nagrade.

3. Nobena od pravdnih strank na pritožbo izvedenca ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu izvedencu po drugem odstavku 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik) priznalo 255,00 EUR (izvedenec je sicer priglasil 230,00 EUR iz te postavke 1 ) za pripravo izjemno zahtevne pisne dopolnitve izvedenskega mnenja ali cenitve s pojasnilom, da je izvedenec v pisni dopolnitvi podal tudi oceno stroškov odprave napak, ki je terjala dodaten poglobljen študij, ni pa mu priznalo priglašenih 350,00 EUR za pripravo cenitve po določbi prvega odstavka 40. člena Pravilnika, ker mu je nagrado za osnovno izvedensko mnenje že priznalo, nalogo ocene stroškov odprave napak pa je izvedenec imel že v osnovnem izvedenskem mnenju.

6. Izvedenec je v pritožbi navedel, da v osnovnem izvedenskem mnenju cenitve ni opravil in nagrade zanjo tudi ni priglasil. Ker je cenitev izdelal šele v dopolnitvi izvedenskega mnenja, je šele v dopolnitvi priglasil tudi nagrado za cenitev. Določbo prvega odstavka 40. člena Pravilnika je treba po stališču izvedenca razlagati tako, da sta izvedensko mnenje in cenitev dva različna instituta, ki sta obračunana vsak zase, zato bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati tudi priglašenih 350,00 EUR.

7. Materialnopravno naziranje izvedenca je, da mu v obravnavani zadevi pripada nagrada za opravljeno izvedensko delo kot izvedenec in še nagrada za opravljeno cenitev kot cenilec. Po presoji višjega sodišča okoliščine obravnavane zadeve ne dajejo podlage za tako naziranje. Po določbi petega odstavka 47. člena Pravilnika se lahko izvedencu ali cenilcu za izdelan izvid in mnenje ali cenitev, v katero je združenih več medsebojno ločenih delov, ki so vsak zase zaključena celota, plačilo za opravljeno delo odmeri kot vsota zneskov plačila za delo za vsakega od posameznih delov. Vendar pa v obravnavani zadevi ni šlo za tak primer. Ocena stroškov odprave napak, ki jo je izvedenec izvedel, ni predstavljala samostojnega ločenega dela izvedenca od ugotovitve obsega samih napak, temveč je bila s slednjim v okviru obsega izvedenskega dela neločljivo povezana. Zato višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, ki posebne nagrade za cenitev izvedencu ni priznalo. Izvedenec je sicer trdil, da naj bi bila takšna praksa drugih (predvidoma prvostopenjskih) sodišč, vendar pa o tem ni priložil nobenega dokaza.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo izvedenca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Sodišče skladno z obveznostjo pravilne uporabe materialnega prava sme posegati v posamezne postavke stroškov, če bi te morale biti presojane drugače, omejeno le glede končnega zneska prisojenih stroškov.