Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 1378/2022 ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CP.1378.2022 AI generated

Appeal allowed; first instance court failed to ascertain estate assets and heirs for inheritance case.

Case Number VSL Sklep I Cp 1378/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal allowed the appeal against the first-instance court's decision to transfer the deceased's estate to the municipality. The municipality argued that the court failed to identify all assets, specifically real estate involved in a separate property dispute. The court ruled that the first instance judge did not fully ascertain the estate's scope or determine the heirs, violating statutory duties.

Legislator headnote

AI generated

162. člen ZD; 214. člen ZD; 365. člen ZPP: In inheritance proceedings, the court must fully ascertain the scope of the estate and identify all heirs; failure to do so renders the decision void and requires remittal for new adjudication.

Keywords

AI generated
inheritance proceedings scope of estate identification of heirs void decision remittal for new trial real property rights social assistance offset

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
VSL I Cp 91/2017
sklep VSL I Cp 91/2017, po katerem morajo biti vse nepremičnine, ki spadajo v zapuščino, v sklepu o dedovanju označene tako, kot so evidentirane v zemljiški knjigi.
VSL I Cp 1103/2022
Četudi je res, kot izhaja iz sklepa VSL I Cp 1103/2022 o pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča na Jesenicah D 354/2019 z dne 24.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

S tem, ko sodišče prve stopnje ni zavzelo nikakršnega stališča do dejstev, ki so pravno pomembna za ugotovitev, katero premoženje je imela zapustnica ob smrti in je prešlo na njene dediče (prim. 41. člen SPZ), dejanskega stanja v zadevi ni popolno ugotovilo.

V novem odločanju bo moralo zapuščinsko sodišče ugotoviti obseg zapuščine, saj je od njega odvisna višina povračila pomoči po predpisih o socialni varnosti, do katerega je upravičena občina.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v zapuščinski zadevi po pok. A. A. z izpodbijanim sklepom odločilo, da zapuščina pokojne, ki obsega denarna sredstva na bančnem računu (15,00 EUR) in neizplačane pokojninske prejemke (720,07 EUR), postane lastnina Občine in se ji tudi izroči v skladu s 128. členom Zakona o dedovanju 1 (v nadaljevanju ZD).

2. Zoper sklep se je pritožila Občina iz razloga nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da v izpodbijanem sklepu ni zajeto vse premoženje, ki je pripadalo zapustnici, saj je bila slednja tudi (skupna) lastnica nepremičnine. V času teka zapuščinske zadeve na prvi stopnji je namreč potekala tudi pravda zaradi priznanja lastninske pravice zapustničinih potomcev B. B. in C. C. proti Republiki Sloveniji. Sklenjena je bila sodna poravnava, s katero je bilo dogovorjeno, da RS izroči v last prvi tožnici B. B. nepremičnino z ID znakom parc. št. 918/3, k. o. ... (ID ...), na kateri stojita stavbi št. 1029 in 284, ki nista bili predmet tega pravdnega postopka in ki ostajata v skupni lasti pokojnih zakoncev D. D. in A. A. V zapuščino po pok. A. A. sodita torej tudi navedeni stavbi in v tem delu je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

3. Pritožba je bila vročena B. B. in C. C., ki nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V zapuščinskem postopku mora sodišče med drugim ugotoviti, katero premoženje sestavlja pokojnikovo zapuščino (162. člen ZD). Zapustnikovo premoženje je celota njegovih premoženjskih pravic, ki jih je imel ob smrti. 2 Sodišče ugotavlja obseg zapuščine ob upoštevanju vseh pravnorelevantnih dejstev, pri čemer je dolžno vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb (drugi odstavek 165. člena ZD).

6. Pritožnica je med postopkom na prvi stopnji navajala, da zapustničino premoženje obsega nepremičnino na naslovu njenega zadnjega bivališča (svoje stališče je smiselno ponovila v pritožbi, po kateri naj bi bila pokojna solastnica stavb št. 1029 in 284, k. o. ...). Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do navedb pritožnice, obenem pa ni upoštevalo podatkov iz spisa, ki so lahko pravnorelevantni.

7. Kot izhaja iz priloge A2, je bila zapustnica navedena kot lastnica omenjenih stavb v registru nepremičnin, v zemljiško knjigo pa slednji nista vpisani (C4, C5).

8. Iz spisa je tudi razvidno, da sta leta 2015 zapustnica in njen mož vložila tožbo na ugotovitev lastninske pravice na parc. št. 918/3, k. o. ..., pod opr. št. P 213/2015, takratna lastnica te nepremičnine pa je bila Republika Slovenija (C3). Ta postopek se je po podatkih iz spisa (list. št. 72) zaključil s sodno poravnavo. Ob tem pa pritožbeno sodišče izpostavlja, da ni jasno, na kakšni pravni podlagi je tekla pravda in bila nato sklenjena sodna poravnava.

9. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da sta se B. B. in C. C. odpovedala dedovanju (list. št. 74), pri čemer ni upoštevalo dejstva, da je B. B. na naroku dne 14. 9. 2021 zapuščino izrecno sprejela (list. št. 67), sin C. C. pa se je dedovanju odpovedal.

10. Iz zgoraj navedenega sledi, da izpodbijani sklep ne vsebuje podatka o nepremičnem premoženju zapustnice kakor tudi ne, kdo so njeni dediči, kar sta nujni sestavini sklepa o dedovanju (prvi in drugi odstavek 214. člena ZD). S tem, ko sodišče prve stopnje ni zavzelo nikakršnega stališča do dejstev, ki so pravno pomembna za ugotovitev, katero premoženje je imela zapustnica ob smrti in je prešlo na njene dediče (prim. 41. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ 3 ), dejanskega stanja v zadevi ni popolno ugotovilo. Iz tega razloga se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi, zadeva pa se vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku 4 v zvezi s 163. členom ZD).

11. V novem odločanju bo moralo zapuščinsko sodišče ugotoviti obseg zapuščine, saj je od njega odvisna višina povračila pomoči po predpisih o socialni varnosti, do katerega je upravičena Občina. Sodišče mora vpogledati v spis pravdnega postopka in se ukvarjati z vprašanjem, na podlagi česa je bila vložena tožba in sklenjena sodna poravnava.

12. Četudi je res, kot izhaja iz sklepa VSL I Cp 1103/2022 o pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča na Jesenicah D 354/2019 z dne 24. avgusta 2022 v zapuščinski zadevi po pok. D. D. 5 , da je objekt sestavina zemljišča in v skladu z načelom specialnosti iz 7. člena SPZ ne more biti predmet stvarnih pravic, je v obravnavani zadevi treba najprej dognati, o pridobitvi katere lastninske pravice je tekla pravda in bila sklenjena sodna poravnava. Šele nato je jasna pravna usoda zemljišča. In tudi če je bilo predmet dedovanja premoženje, ki je bilo v trenutku smrti zapustnice vpisano v katastru, to še ne pomeni, da to ne more biti predmet dedovanja – prim. npr. sklep VSL I Cp 91/2017, po katerem morajo biti vse nepremičnine, ki spadajo v zapuščino, v sklepu o dedovanju označene tako, kot so evidentirane v zemljiški knjigi. Izjemoma in le začasno je dopustno opisno označevanje, če za obravnavane nepremičnine, ki tvorijo zapuščinsko maso, še ni oziroma dokler ni opravljena katastrska odmera. Sicer je v katastru stavb kot lastnica vpisana samo zapustnica in ne njen pokojni mož.

1 Uradni list SRS, št. 15/76 s spremembami.

2 Prim. Zupančič Karel, Žnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije, 2009, str. 28.

3 Uradni list RS, št. 87/02 s spremembami.

4 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami.

5 Gl. dopis Okrajnega sodišča na Jesenicah z dne 21. 9. 2022 v spisu.