Appeal dismissed; late fee waiver request does not restart payment deadline per established case law.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court rejected the appeal against the first-instance court's decision to deem the appeal withdrawn due to non-payment of court fees. The appellant argued financial inability to pay, but the court found the waiver request filed after the deadline was untimely. Consequently, the court held that established case law excludes late waiver requests from restarting the payment period, confirming the original withdrawal ruling.
Legislator headnote
AI generatedTretji odstavek 14.a člena Zakona o sodnih taksah; tretji odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku: A late application for fee waiver does not restart the payment deadline when filed after the initial period has expired, as established by prevailing case law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
V skladu s stališčem, ki je sprejeto v sodni praksi, se določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 ne razteza tudi na procesno situacijo zavrženja prepoznega predloga za oprostitev plačila sodne takse. Zato prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne vpliva na tek roka za njeno plačilo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 6. 2022 odločilo, da se toženčeva pritožba zoper sodbo z dne 30. 9. 2021 šteje za umaknjeno.
2. Zoper navedeni sklep se pritožuje toženec. V laični pritožbi navaja, da trenutno ni zmožen plačati sodne takse, da ... Prosi za oprostitev ali odlog plačila sodne takse.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V obravnavani zadevi je sporna odločitev sodišča prve stopnje o domnevi umika pritožbe zoper sodbo zaradi neplačila sodne takse skladno s tretjim odstavkom 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta določa, da če v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, sodna taksa za pritožbo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
5. Predmet presoje višjega sodišča v tem postopku torej ni pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o taksni oprostitvi. To pa pomeni, da so za odločitev nebistveni pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na pritožnikovo slabo finančno stanje, njegove prihodke in stroške ter zatrjevano nezmožnost plačila sodne takse.
6. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo, ki je bil tožencu vročen 22. 11. 2021. V tem nalogu je sodišče določilo 15-dnevni rok za plačilo sodne takse in toženca opozorilo na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da se je tožencu rok za plačilo sodne takse, določen v plačilnem nalogu, iztekel 7. 12. 2021. Ker toženec sodne takse (v tem roku) ni plačal, je po presoji višjega sodišča sodišče prve stopnje pritožbo pravilno štelo za umaknjeno.
7. Toženec je sicer 9. 12. 2021 vložil predlog za oprostitev plačila sodne takse, ki pa ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 16. 12. 2021 zavrglo kot prepoznega, višje sodišče pa je to odločitev potrdilo s sklepom z dne 31. 1. 2022. Tretji odstavek 14.a člena Zakona o sodnih taksah določa, da če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti. Vendar pa se skladno s sodno prakso 1 ta določba ne razteza tudi na procesno situacijo zavrženja prepoznega predloga za oprostitev plačila sodne takse. Zato prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne vpliva na tek roka za njeno plačilo (v smislu, da bi lahko toženec z vložitvijo nepravočasnega predloga povzročil ponoven tek roka za plačilo takse, ki se je že iztekel).
8. Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče toženčevo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
1 Prim. sodne odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 437/2019 z dne 12. 8. 2019, II Ip 1822/2018 z dne 11. 7. 2018, I Ip 955/2017 z dne 26. 4. 2017 in I Cpg 471/2017 z dne 22. 5. 2017 ter Višjega sodišča v Mariboru I Ip 257/2020 z dne 13. 5. 2020 in I Cp 136/2020 z dne 28. 5. 2020.