Appeal dismissed; bankruptcy court lacks jurisdiction to review sale decisions by pre-emptive rights holder.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožnica sodišču prve stopnje očita tudi iz razloga, ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do ugovorne navedbe, da je z izpodbijanim sklepom in predhodnim ravnanjem upravitelja prišlo do kršitve temeljnih načel stečajnega postopka (načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov iz 47. člena ZFPPIPP), kar naj bi bilo v škodo njej kot solastnici in predkupni upravičenki, kot tudi stečajnemu dolžniku in upnikom.

Sodišču prve stopnje se do teh ugovornih navedb ni bilo potrebno opredeliti, saj ZFPPIPP ne določa, da bi sodišče pred izdajo sklepa o prodaji (kaj šele sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu) moralo pridobiti mnenje predkupnega upravičenca. Položaj predkupnega upravičenca je posebej varovan v okviru določbe 347. člena ZFPPIPP, v katerem so navedena posebna pravila o uveljavljanju predkupne pravice. Predkupni upravičenec ni stranka stečajnega postopka in nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o prodaji (126. člen ZFPPIPP) in zato nima možnosti nasprotovati odločitvam stečajnega sodišča v zvezi z odločitvijo o prodaji.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predkupne upravičenke A. A. (p.d.179) zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (p.d. 176).

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila predkupna upravičenka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu ugovoru ugodi, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in je predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da je svojo odločitev sprejo izključno oziroma v pretežni meri na podlagi odgovora stečajnega upravitelja in na podlagi pojasnil, ki jih je ta po pozivu sodišča posredoval po vložitvi ugovora. Ker je z navedenimi pojasnili sodišče prve stopnje ni seznanilo pred izdajo izpodbijanega sklepa, niti ni ob izdaji izpodbijanega sklepa dolžnici vročilo upraviteljevih pojasnil, je po njenem mnenju s takšnim ravnanjem kršilo njeno pravico do izjave in pravico do informacije, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Z opisanim je bila pritožnici kršena tudi z Ustavo RS zajamčena pravica do (učinkovitega) pravnega sredstva, saj se zaradi nevročitve odgovora in pojasnil stečajnega upravitelja do njegovih navedb in pojasnil ne more ustrezno opredeliti.

6. Že v ugovoru (p.d. 179) je pritožnica očitala sodišču prve stopnje, da je pri izdaji sklepa le slepo sledilo navedbam stečajnega upravitelja o izpolnitvi vseh pogojev za njegovo izdajo, ne da bi preverilo resničnost podatkov (o plačilu kupnine in pravno veljavni sklenitvi kupoprodajne pogodbe, vključno s plačilom davčnih obveznosti in overitvi pogodbe pri notarju). V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je v sklepu (p.d. 176) navedlo, da je upravitelj predlogu za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu predložil prodajno pogodbo z dne 31. 3. 2022, potrjeno s strani FURS, in potrdilo o plačilu kupnine (izpis z dne 1. 4. 2022) ter da iz predloženih listin izhaja, da je kupec plačal celotno kupnino po prodajni pogodbi. Iz navedenega je razvidno, da je sodišče prve stopnje vse listine, ki so podlaga za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, preverilo, višje sodišče pa ugotavlja, da so navedene listine del dokumentacije v spisu in so priloga upraviteljevih predlogov (p.d. 175 in 176). Sodišče prve stopnje pa, ne glede na to, da je prebralo upraviteljeve odgovore na pritožničine vloge, svoje odločitve ni oprlo (le) na njegova pojasnila, saj je za sprejem odločitve imelo zadostno podlago že v listinah v spisu. Nevročitev upraviteljevih vlog z odgovori na pritožničine vloge zato ne more predstavljati zatrjevanih kršitev ZPP ali celo Ustave RS. Višje sodišče (tako kot pred njim že sodišče prve stopnje) po pregledu listinske dokumentacije v spisu ugotavlja, da je upravitelj prodajo sporne nepremičnine izvedel v skladu z določbami ZFPPIPP in da je to sodišču izkazal že pred izdajo izpodbijanega sklepa, tako da je sodišče lahko v celoti opravilo preizkus pogojev za izdajo izpodbijanega sklepa.

7. Isto postopkovno kršitev pritožnica sodišču prve stopnje očita tudi iz razloga, ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do ugovorne navedbe, da je z izpodbijanim sklepom in predhodnim ravnanjem upravitelja prišlo do kršitve temeljnih načel stečajnega postopka (načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov iz 47. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, kar naj bi bilo v škodo njej kot solastnici in predkupni upravičenki, kot tudi stečajnemu dolžniku in upnikom.

8. Sodišču prve stopnje se do teh ugovornih navedb ni bilo potrebno opredeliti, saj ZFPPIPP ne določa, da bi sodišče pred izdajo sklepa o prodaji (kaj šele sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu) moralo pridobiti mnenje predkupnega upravičenca. Položaj predkupnega upravičenca je posebej varovan v okviru določbe 347. člena ZFPPIPP, v katerem so navedena posebna pravila o uveljavljanju predkupne pravice. Predkupni upravičenec ni stranka stečajnega postopka in nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o prodaji (126. člen ZFPPIPP) in zato nima možnosti nasprotovati odločitvam stečajnega sodišča v zvezi z odločitvijo o prodaji.

9. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu povzelo postopek uveljavljanja predkupne pravice na podlagi neposrednih pogajanj (tretji odstavek 347. člena ZFPPIPP) in ugotovilo, da je upravitelj že v poročilu o prejetih ponudbah (p.d. 175) navedel, da je prodajno pogodbo predložil v podpis najboljšemu ponudniku, prav tako jo je poslal v podpis (in plačilo kupnine) edini zakoniti predkupni upravičenki A. A. (pritožnici, ženi stečajnega dolžnika) in besedilo pogodbe s smiselno enako vsebino kot najvišjemu ponudniku, vendar pa pritožnica predkupne pravice ni uveljavila. Upravitelj je pred priporočeno pošto z navedenimi dokumenti pritožnici poslal celo kratko sporočilo po elektronski pošti, v katerem jo je opozoril, da ji bo listine v zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice poslal na njen naslov s priporočeno pošto in ji predlagal, naj jo prevzame, saj bo v nasprotnem primeru izpadla kot predkupna upravičenka ob prodaji polovičnega deleža njene hiše. Višje sodišče ne vidi, kaj več bi upravitelj še lahko storil, da bi izpolnil svojo zakonsko obveznost. Vse kaže, da pritožnica ni izkoristila predkupne pravice, ki ji jo daje zakon: do izteka 15 dnevnega roka od prevzema poziva s Pogodbo o prodaji nepremičnine (ki ju je prejela 15. 4. 2022), ni podpisala kupoprodajne pogodbe, niti ni plačala kupnine.

10. Pritožnica trdi, da je izrek sklepa (p.d. 176) nerazumljiv oziroma nejasen, saj po njenem mnenju ni mogoče jasno razbrati, ali se bo vpis lastninske pravice in izbris bremen opravil na celotni nepremičnini ali le pri solastniškem deležu stečajnega dolžnika, to pa naj ne bi bilo razvidno niti iz razlogov navedenega sklepa niti iz razlogov izpodbijanega sklepa, zato naj bi bil tudi ta sklep obremenjen z absolutno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Kot je v izpodbijanem sklepu pojasnilo sodišče prve stopnje, je v prvem odstavku sklepa z dne 27. 6. 2022 (p.d 176) jasno razvidno, da gre za nepremičnino v lasti stečajnega dolžnika do ene polovice, iz česar je izhaja, da se prenos bremen proste lastninske pravice nanaša na idealni delež in ne na nepremičnino kot celoto.

12. Pritožnica s pritožbenimi razlogi glede na prej navedeno ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.