Appeal dismissed; court upheld first-instance judgment on agency fee contract in small value dispute.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Okrajna sodišča so organizacijske enote okrožnega sodišča in predsednik okrožnega sodišča lahko prenese pristojnost za sojenje določenega števila ali vrste zadev med okrajna sodišča.

Procesno gradivo s prepričljivostjo izkazuje, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o posredovanju za nepremičnino. Dogovorili sta se, da bo naročitelj (toženec) posredniku (tožnici) plačal stroške posredovanja ob dokončni realizaciji prodajne pogodbe, ko prodajalec prejeme celotno kupnino. Toženec je prejel celotno kupnino, zato je dolžan plačati dogovorjeno storitev posredovanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Kranju (v nadaljevanju: sodišče) je v točki I razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 1986/2018 z dne 16. 1. 2018 ostane v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka. Tožencu je naložilo povračilo 673,61 EUR tožničinih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Toženec odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in zavrženje tožbe oziroma zavrnitev tožbenega zahtevka. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču v ponovno odločanje. Priglaša stroške postopka, ki pa jih podrobneje ne specificira.

Pritožnik opozarja, da o zadevi ni odločalo pristojno sodišče in da je bilo sodišče nepravilno sestavljeno. Sodišču očita, da je prezrlo določilo prvega odstavka 847. člena Obligacijskega zakonika (OZ), po katerem pridobi posrednik pravico do plačila tedaj, ko je sklenjena pogodba, za katero je posredoval, če ni dogovorjeno kaj drugega. Opozarja na verjetnost, da so bile listine ponarejene in graja odločitev sodišča, ki postopka ni prekinilo v skladu z 206. členom ZPP. Sodišče bi moralo preveriti verodostojnost lepljenk na papirju. Opozarja, da je ponarejanje poslovnih listin v Sloveniji zelo razširjeno. Denarja ni prejel, ne prenakazal, niti dvignil, saj so mu stanovanje odtujili v času odsotnosti; še preden ga je dobil v posest po sklepu o dedovanju.

Pritožnik poudarja, da je dejansko stanje zmotno ugotovljeno, saj sodišče ni zaslišalo prič. Ker se je narok vršil na Jesenicah, ni dolžan poravnati potnih stroškov.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus v sporu majhne vrednosti. Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Pritožbeni očitek o nepristojnosti sodišča za odločanje je neutemeljen. V točki 3 obrazložitve so bili tožencu ustrezno pojasnjeni razlogi v zvezi s pristojnostjo Okrajnega sodišča v Kranju. Tem razlogom pritožbeno sodišče v celoti sledi. Pritožba zmotno meni, da je o zadevi odločalo Okrajno sodišče na Jesenicah. Okrajna sodišča so organizacijske enote okrožnega sodišča 2 in predsednik okrožnega sodišča lahko prenese pristojnost za sojenje določenega števila ali vrste zadev med okrajna sodišča. V obravnavani zadevi pa je bila sodnica v skladu z letnim razporedom dela določena tudi za reševanje zadev Okrajnega sodišča v Kranju. Iz sodbe jasno izhaja, da je o zadevi odločilo Okrajno sodišče v Kranju, zato je pritožnikov očitek neutemeljen.

7. Pritožba v pretežnem delu izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. To pa je glede na 458. člen ZPP nedopusten pritožbeni razlog. Zato se pritožbeno sodišče glede tovrstnih pritožbenih zatrjevanj ne bo izjasnjevalo.

8. Procesno gradivo s prepričljivostjo izkazuje, da sta pravdni stranki 23. 12. 2016 sklenili pogodbo o posredovanju za nepremičnino z ID znakom: del stavbe 0000-000-34. V 4. členu sta se dogovorili, da bo naročitelj (toženec) posredniku (tožnici) plačal stroške posredovanja ob dokončni realizaciji prodajne pogodbe, ko prodajalec prejeme celotno kupnino. Toženec je prejel celotno kupnino, zato je dolžan plačati dogovorjeno storitev posredovanja v višini 1 % od prodajne vrednosti nepremičnine, vključno z DDV, kar znaša 1.037 EUR 3 .

9. Pritožbena zavzemanja za prekinitev postopka so neutemeljena. Določba 206. člena ZPP določa situacije, v katerih je moč odrediti prekinitev postopka. Takšne okoliščine v obravnavani zadevi niso podane. Zaradi pridobivanja listine v izvirniku ni podan položaj, ki bi utemeljeval prekinitev postopka. Morebitna kršitev 107. člena ZPP pa sodi v okvir relativnih bistvenih kršitev, ki ne more biti predmet pritožbenega izpodbijanja v sporih majhne vrednosti.

10. Pritožnik zatrjevane kršitve sodišča, ki ni zaslišalo prič, predlaganih s strani tožnice, ni ustrezno substanciral. Le navržena navedba, da dokaz ni bil izveden, ne zadosti standardu zadostne obrazloženosti kršitve zaradi neizvedbe predlaganega dokaznega predloga.

11. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere – skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP – pazi po uradni dolžnosti, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev sodišča (353. člen ZPP).

12. Pritožnik s pritožbo ni uspel in stroškov tudi ni ustrezno specificiral; tožničin odgovor na pritožbo pa ni v bistvenem prispeval k odločitvi na pritožbeni stopnji, zato pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (154, 155. in 165. člen ZPP).

1 Na podlagi 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o pritožbah v postopku v sporu majhne vrednosti odloča sodnik posameznik.

2 Primerjaj četrti odstavek 105.a člena Zakona o sodiščih (ZS).

3 Primerjaj 6. točko obrazložitve.