Legislator Case Law & Legislation
VSL Sodba II Cp 1386/2022 ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.1386.2022 AI generated

Appeal dismissed; claim for disability benefits filed within statutory limitation period after insurer's prior rejection.

Case Number VSL Sodba II Cp 1386/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the insurer's appeal, upholding the first-instance judgment that ordered payment of disability benefits. The insurer argued the claim was time-barred because the plaintiff did not report finger deformity issues during a 2019 medical examination. The court ruled that the three-year limitation period only began when the plaintiff learned of the rejection regarding this specific injury at the insurance commission, making the January 2021 filing timely. Consequently, the appeal was rejected as unfounded, and the insurer was ordered to pay the plaintiff's legal costs.

Legislator headnote

AI generated

357. člen OZ; 353. člen ZPP: The limitation period for claims under insurance contracts commences when the insured becomes aware of the insurer's refusal to grant benefits for a specific injury, not merely upon the occurrence of the accident or a prior medical examination.

Keywords

AI generated
statutory limitation period insurance contract claims disability benefits insurer's refusal procedural time limits medical examination appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 281,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo v roku 15-tih dni, od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Ker je tožnik ob odločitvi pritožbene komisije 19. 12. 2019 izvedel, da mu tožena stranka invalidnine iz naslova deformacije prstov leve noge ne bo priznala, je takrat začel teči triletni oziroma petletni rok v smislu določila 357. člena OZ, ki se nanaša na zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah in se 29. 1. 2021, ko je bila tožba vložena, ni iztekel, zato je tožba vložena pravočasno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka - zavarovalnica dolžna plačati tožniku zavarovalnino po polici št. NZ 001 na podlagi pogodbe, ki jo je sklenila s tožnikovim delodajalcem in na podlagi police št. 002, ker je imel tožnik pri toženi stranki v času nezgode sklenjeno polico za življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem.

2. Odločitev sodišča izpodbija zavarovalnica iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi navaja, da sodišče ni pravilno upoštevalo zavarovalnih pogojev po G-NE/04-12 in Pg – NE/06-11, ki so sestavni del zavarovalnih polic NZ 001 in 002, na podlagi katerih tožnik vtožuje zavarovalnino. Izpostavlja, da iz določila drugega odstavka 14. člena Pg-NE/06-11 sledi, da morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja ne vpliva na obveznost zavarovalnice ter se obveznost – končna stopnja invalidnosti določi ob poteku treh let od nastopa nezgode. Tožena stranka ni imela pripomb na delo sodnega izvedenca in na njegovo oceno, ker je korektna. Pritožuje se zato, ker je sodišče spregledalo, da je imel tožnik nezgodo 11. 9. 2016, da je bil dne 11. 9. 2019 pregledan pri zdravniku cenzarju tožene stranke, kjer ni omenil težav s prsti na levi nogi. Da ima tožnik težave s prsti na levi nogi, sledi šele iz izvida A. d. o. o. z dne 23. 11. 2019. Tožnik toženi stranki takšnega izvida tri leta po nezgodi ni predložil, zato ga tudi ni mogla upoštevati.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev, ker so navedbe tožene stranke nedovoljene pritožbene navedbe in neresnične in zato neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka v pritožbenem postopku prvič navaja, da tožnik ob pregledu pri cenzorju ni tožil zaradi ukrivljenih prstov in težav, ki jih ima zaradi tega. Navedeno je nedovoljena pritožbena novota, zato je pritožbeno sodišče ne bo upoštevalo. Zaradi jasnosti pa dodaja, da iz odgovora na tožbo tožene stranke sledi, da se tožbenemu zahtevku upira, ker je prepričana, da je po pregledu pri cenzorju tožniku priznala korektno stopnjo invalidnosti skladno z zavarovalnimi pogoji in tabelo invalidnosti. Iz odgovora na tožbo ne sledi, da bi tožeča stranka uveljavljala nastanek nove škode, ki bi nastala po izteku triletnega roka po nezgodi, ampak da je cenzor tožene stranke tožniku priznal celo višjo stopnjo invalidnosti kot bi mu bila priznana na podlagi izvida dr. A. A. z dne 23. 11. 2019.

6. Tožena stranka se je tožbenemu zahtevku uprla izključno iz razlogov, ker ni sprejemala ocene trajne invalidnosti dr. A. A. in zato prerekala tožbeni zahtevek na plačilo 1.680,00 EUR iz naslova kolektivnega nezgodnega zavarovanja po točki 209 tabele invalidnosti Pg – NE/o6-11 (6 % tinv), kot tudi tožbeni zahtevek za plačilo 840,00 EUR iz naslova življenjskega zavarovanja z dodatnim nezgodnim zavarovanjem po točki 209 tabele invalidnosti Pg – NE/04-12. Prepričana je bila, da pogoji, določeni v tabeli invalidnosti, niso podani in da zato ni utemeljena določitev ocene trajne invalidnosti zaradi slabše gibljivosti prstov na levi nogi.

7. Iz odgovora zavarovalnice z dne 8. 7. 2020 sledi, da je tožnik zahteval izplačilo invalidnine tudi zaradi deformacije prstov leve noge in da sta bila oba škodna spisa po obeh zavarovanjih predmet obravnave na pritožbeni komisiji 19. 12. 2019, da je odločitev komisije končna in vsebuje pravni pouk, ki ga tožnik lahko upošteva, če meni, da je odločitev zavarovalnice krivična ali neutemeljena.

8. Vse navedeno daje dovolj podlage za zaključek, da tožeča stranka v tožbi ni uveljavljala škode, ki bi ji nastala tri leta po nezgodi, ker je zahtevala izplačilo zavarovalnine tudi zaradi deformacije prstov leve noge, a je bil njen zahtevek na pritožbeni komisiji 19. 12. 2019 zavrnjen, zato je bila prisiljena vložiti tožbo, ki jo je 29. 1. 2021 tudi vložila. Ker je tožnik ob odločitvi pritožbene komisije 19. 12.2019 izvedel, da mu tožena stranka invalidnine iz naslova deformacije prstov leve noge ne bo priznala, je takrat začel teči triletni oziroma petletni rok v smislu določila 357. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki se nanaša na zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah in se 29. 1. 2021, ko je bila tožba vložena, ni iztekel, zato je tožba vložena pravočasno.

9. Nobena od strank postopka na ugotovitve sodnega izvedenca in odmero invalidnine ni imela pripomb. To je tožena stranka ponovila tudi v pritožbenem postopku. Pritožbene navedbe, da tožnik uveljavlja izplačilo invalidnine za škodo oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja, ki je nastopilo tri leta po nezgodi, da težave s prsti tožnik ni navajal v triletnem obdobju po nezgodi, so nedovoljene pritožbene novote, zato jih pritožbeno sodišče ne upošteva. Pa tudi, če bi bile pravočasne, iz listinske dokumentacije, ki je navedena v tej obrazložitvi sledi, da niso resnične in zato neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče ni našlo tistih absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti in ker pritožbene navedbe niso utemeljene, je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato je dolžna plačati stroške odgovora na pritožbo tožeče stranke (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP). Stroški so odrejeni na podlagi Odvetniške tarife, njihova specifikacija je razvidna iz stroškovnika.