Administrative court dismisses appeal against free legal aid rejection due to missing statutory form requirements. The plaintiff failed to provide specific case details and entity information required by law. The court ruled that the administrative body correctly rejected the incomplete application. The decision emphasizes strict adherence to statutory form requirements for free legal aid. The plaintiff's arguments were insufficient to justify further factual review. The court found no basis to overturn the administrative rejection. The appeal was dismissed as the facts were not disputed. The plaintiff must comply with statutory requirements for future applications. The court upheld the administrative body's decision on procedural grounds.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi je bistvena presoja, ali je tožnik z vlogo z dne 31. 1. 2022 odpravil pomanjkljivosti prošnje za BPP. S tem v zvezi pa iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da tožnik navedene vloge ni dopolnil s potrebnimi podatki; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1635/2021-6 z dne 25. 11. 2021 in sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1635/2021-7 z dne 25. 11. 2021.

2. Iz obrazložitve je uvodoma razvidna ugotovitev tožene stranke, da navedena prošnja ni vsebovala podatkov iz 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Zato je z dopisom z dne 22. 12. 2021 pozvala tožnika, naj izpolni prošnjo za BPP na priloženem obrazcu ali dopolni vlogo z manjkajočimi podatki in navede, ali deluje kot društvo v javnem interesu ter priloži ustrezna dokazila v zvezi z razlogi, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče dopustilo revizijo - s tem v zvezi pa naj natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Priloga navedenega poziva so bila obrazec in navodila za izpolnjevanje vloge za BPP. Tožnik je bil opozorjen, da bo organ za BPP zavrgel njegovo vlogo, če v določenem roku ne bo odpravil njene pomanjkljivosti.

3. Tožnik je 31. 1. 2021 (pravilno 2022) sicer vložil prošnjo za BPP na izpolnjenem obrazcu, vendar ni navedel v pozivu zahtevanih podatkov, ampak le osebne podatke direktorja društva A. A. Poleg tega ni podal razlage v zvezi z dopustitvijo revizije in ni pojasnil, ali deluje kot društvo v javnem interesu.

4. V nadaljevanju je tožena stranka sprejela stališče, da za dodelitev BPP ne zadošča le golo zaprosilo, ampak je treba prošnjo, ki ima vse potrebne podatke po 32. členu ZBPP, vložiti na za to predvidenem obrazcu. Ugotovila je, da tožnik vloge ni dopolnil s potrebnimi podatki, čeprav je bil opozorjen, da mora prošnja vsebovati firmo, sedež ter davčno in matično številko (če je prosilec oseba iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP), podatke o zadevi ter navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. Zato jo je zavrgla na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

5. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo, v kateri je navedel, da je odločba Bpp 239/2021-3 popolnoma neutemeljena in napačno obrazložena. Trdi, da izpolnjuje materialne in postopkovne pogoje za dodelitev BPP ter da je vlogo za BPP izpolnil na predvidenem obrazcu v skladu z navodili sodišča. Navaja, da bi bili vpisani vsi potrebni podatki, če bi zastopnik tožnika prejel ustrezne obrazce za firmo.

6. Iz nadaljnjih tožbenih navedb je še razvidno, da je sodišče v zadevi I U 1635/2021 nepravilno in naklepno odločilo v tožnikovo škodo, ker mu je bilo znano, da tožnik ne obratuje in nima denarja za plačilo odvetnika ter da njegov zastopnik iz zdravstvenih razlogov še ni opravil PDI. Meni, da sodišče pozna pravo, zaradi česar ni potrebno pojasnilo v zvezi z revizijo. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

7. Tožena stranka je poslala spis, ki se nanaša na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik v določenem roku ni odpravil pomanjkljivosti prošnje za BPP. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

10. Skladno s prvim odstavkom 32. člena ZBPP prosilec vloži prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pisno na obrazcu, ki mu morajo biti priložene ustrezne listine. Iz drugega odstavka navedenega člena pa je razvidno, da mora prošnja za BPP vsebovati tudi ime oziroma firmo, sedež ter davčno in matično številko, če je prosilec oseba iz 4. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona (tretja alineja), podatke o zadevi (četrta alineja) ter navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči (peta alineja). Po drugem odstavku 34. člena ZBPP pristojni organ za BPP postopa po ZUP, če ZBPP ne določa drugače.

11. Ob upoštevanju navedenih zakonskih izhodišč je za odločitev v obravnavani zadevi bistvena presoja, ali je tožnik z vlogo z dne 31. 1. 2022 odpravil pomanjkljivosti prošnje za BPP. S tem v zvezi pa iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da tožnik navedene vloge ni dopolnil s potrebnimi podatki; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. V obravnavani zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1); zgolj posplošeno nasprotovanje izpodbijanemu sklepu za s tem povezano drugačno presojo namreč ne zadošča.