Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 358/2022 ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.358.2022 AI generated

Appeal dismissed; court held pre-trial suspension requires no further legal remedies available to parties before EU referral.

Case Number VSL Sklep II Cp 358/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Ljubljana dismissed the appeal against a first-instance decision refusing to suspend proceedings. The appellants argued that the case should be paused pending a Constitutional Court ruling and an EU Court of Justice preliminary ruling regarding consumer protection law. The court rejected this, ruling that suspension is mandatory only when parties cannot file further legal remedies against the relevant decision.

Legislator headnote

AI generated

Article 113.a of the Courts Act; Article 205 and 206 of the Civil Procedure Act: A court must refer a question to the EU Court of Justice and suspend proceedings only if the decision depends on an EU law interpretation and no further legal remedies are available to the parties.

Keywords

AI generated
preliminary ruling suspension of proceedings legal remedies EU law interpretation consumer protection law Civil Procedure Act Court of Justice

Cited Legislation

AI generated
Article 113.a of the Courts Act
Article 205 of the Civil Procedure Act
Article 206 of the Civil Procedure Act
Article 365, paragraph 2 of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Le kadar je odločba Vrhovnega sodišča ali odločba drugega sodišča, zoper katero stranke v postopku ne morejo vložiti rednega ali izrednega pravnega sredstva, odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti, je sodišče dolžno izdati sklep, v skladu z mednarodno pogodbo iz prejšnjega odstavka, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču EU ter prekiniti postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnikov za prekinitev postopka do odločitve o njuni ustavni pritožbi zoper sodbo tega sodišča I Cp 228/2020 v zvezi z delno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1098/2018-II oziroma do odločitve Sodišča EU o vprašanju za predhodno odločanje Višjega sodišča v Mariboru (VSM).

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujeta tožnika. Predlagata spremembo ali vsaj razveljavitev sklepa.

Menita, da sodišča v tej zadevi niso upoštevala izhodišč za sojenje, ki izhajajo iz sklepa VSM I Cp 889/2020. Tožnika sta bila zaradi hudih napak pri sojenju, do katerih je prišlo v tej zadevi podvržena sojenju, ki ne upošteva pravilnih materialnopravnih izhodišč. Zato sta zoper sodbo VSL I Cp 228/2020 v zvezi z delno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1098/2018-II 1 vložila ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče RS (US RS) sprejelo v obravnavo in bo obravnavana absolutno prednostno.

Tožnika dodajata, da je VSM s sklepom I Cp 889/2020 pritožbeni postopek prekinilo in na Sodišče EU naslovilo vprašanje za predhodno odločanje o skladnosti Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) z določbami Direktive Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. S tem grajata stališča Vrhovnega sodišča RS o predpostavkah dobre vere in znatnega neravnotežja ob odločanju o tožbenih zahtevkih za ugotovitev ničnosti kreditnih pogodb v CHF. Menita, da bodo morala sodišča stališče Sodišča EU upoštevati v vseh zadevah.

Ker je pričakovati, da bo US RS kmalu odločilo o ustavni pritožbi tožnikov, vprašanje za predhodno odločanje VSM pa je po prepričanju pritožnikov relevantno tudi v tej zadevi, je postopek smiselno prekiniti.

Če sodišče tega ne bo storilo, bosta tožnika po odločitvi US RS v položaju, ko bo zoper odločbo sodišča prve stopnje, ki bo izdana v tem postopku, treba vlagati pravna sredstva, kar bo povezano z visokimi nepotrebnimi stroški.

3. Tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe. Pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Izpostavlja dolgotrajnost postopka in se sklicuje na pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Dodaja, da predhodno vprašanje VSM v zadevi I Cp 889/2020 na postopek, ki zdaj teče v zvezi z zahtevkom za razvezo kreditne pogodbe, ne bo vplivalo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno razumelo in uporabilo določbe 205. in 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pa tudi 113.a člena Zakona o sodiščih (ZS). Razlogi sodišča prve stopnje, da pogoji za prekinitev postopka niso podani so popolni in ne terjajo dopolnitve.

6. To velja tako za prekinitev po samem zakonu po 205. členu ZPP kot prekinitev po sklepu sodišča po 206. členu ZPP. 2 Ker pritožnika razlogom v izpodbijanem sklepu vsebinsko niti ne nasprotujeta (očitno sprejemata njihovo pravilnost, saj v pritožbi zapišeta, da bi bilo postopek smiselno prekiniti), dodatne analize v pritožbenem postopku ne terjajo.

7. Kar se tiče predloga za prekinitev s smiselnim sklicevanjem na ZS, naj pritožbeno sodišče še pojasni, da celo v primeru, ko bi vprašanje, zastavljeno Sodšiču EU v drugi zadevi, predstavljalo tudi predhodno vprašanje za odločitev o obravnavanem tožbenem zahtevku (pritožnika stališču sodišča prve stopnje, da ni tako, vsebinsko ne nasprotujeta) sodišče prve stopnje ne bi bilo dolžno prekiniti postopka. 3 Le kadar je odločba Vrhovnega sodišča ali odločba drugega sodišča, zoper katero stranke v postopku ne morejo vložiti rednega ali izrednega pravnega sredstva, odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti, je sodišče dolžno izdati sklep, v skladu z mednarodno pogodbo iz prejšnjega odstavka, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču EU ter prekiniti postopek. 4

8. Razlogi, ki jih v pritožbi predstavita tožnika, v širšem smislu lahko vplivajo na odločanje in odločitev sodišča o obravnavanem tožbenem zahtevku, a zgolj smiselnostne more utemeljiti prekinitve postopka niti po ZPP niti po ZS. Čeprav nič od v pritožbi izpostavljenega ne predstavlja zakonskega razloga za prekinitev postopka o podrednem tožbenem zahtevku, pa mora seveda sodišče ob odločanju ves čas in z vso skrbnostjo spremljati razvoj sodne prakse ter v tej luči tudi presojati po eni strani ekonomičnost postopka, na katero se sklicujeta tožnika, po drugi pa pravico do sojenja v razumnem roku, ki jo izpostavlja toženka.

9. Pritožba torej ni utemeljena. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo uradoma upoštevnih procesnih kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

10. Odločanje o procesnih vprašanjih, kot je obravnavano, ima v razmerju do tožbenega zahtevka, v zvezi s katerim teče postopek, akcesorno naravo. Priglašeni stroški, nastali ob odločanju o tem, zato predstavljajo del pravdnih stroškov, o katerih bo odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi glede na končni uspeh strank.

1 Gre za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku za ugotovitev ničnosti v tej zadevi (pojasnilo višjega sodišča).

2 Najkrajše povzeto: ZPP, ki mu sodna praksa povsem enotno sledi, ne predvideva prekinitve postopka, če se o predhodnem vprašanju (v širšem smislu bi bilo odločanje o primarnem zahtevku lahko predhodno vprašanje tudi ob odločanju o podrednem zahtevku) odloča v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ali pred ustavnim sodiščem.

3 Prim. 1. odstavek 113.a člena ZS.

4 Prim. 2. in 3. odstavek 113.a člena ZS.