Appeal dismissed; appeal lacks concrete evidence of child's endangerment and specific harmful conduct by father.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Podlago za svojo odločitev je prvo sodišče črpalo iz mnenja CSD, poročila Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter poročila osnovne šole. Iz njih ne izhaja nikakršna dekličina ogroženost zaradi stikov, ki jih ima z očetom. V procesnem gradivu tudi ni nanizanih konkretnih ravnanj, ki bi jih morala starša izvajati v odnosu s hčerko. Pritožnica ne pojasni, katera so tista pravilna ravnanja oz. kakšni naj bi bili pravilni načini ukvarjanja s hčerko, ki jih oče ne izvaja. Njen predlog za izdajo začasne odredbe in (tudi) pritožba sta povsem posplošena tako glede predloga za začasno ukinitev stikov kot tudi glede začasnega preživljanja. Že trditvena podlaga ne nudi ustrezne opore za sklep o (kakršnikoli) dekličini ogroženosti. Zato ni bilo potrebe po širšem izvajanju dokaznega postopka in zaslišanju udeležencev. Ta očitek predstavlja nekonkretizirano kritiko, ki ne terja podrobnejših pojasnil pritožbenega sodišča (prvi odstavek 360. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo tako predlog predlagateljice kot tudi predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe (I. in II. točka izreka). Odločilo je, da so stroški postopka zavarovanja nadaljnji stroški postopka (III. točka izreka).

2. Predlagateljica v pritožbi izpodbija odločitev v I. in III. točki izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugodi njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Poudarja, da oče ne verjame v obstoj hčerine bolezni ter ne ravna v skladu z njenimi potrebami in usmeritvami strokovnjakov. Zato je nujno, da se stiki med očetom in hčerko začasno prekinejo. A. A. za napredek potrebuje enaka pravila, oče pa za to nima posluha. Zato je predlagani ukrep začasne prekinitve stikov nujen, ker je hčerka pri očetu ogrožena. Ker je pravilno ravnanje s hčerko v tem kritičnem razvojnem obdobju ključno za njeno nadaljnje življenje, je treba hitro ukrepati in izdati začasno odredbo ter tako preprečiti nastanek škode. Hčerka potrebuje ustaljen ritem in navade, primerno prehrano, ki je dodatno ne vznemiri, predvidljivo in varno okolje. Oče ne upošteva smernic strokovnjakov, se ne izobrazi v tej smeri, s tem pa hčeri dela ogromno škodo. A. A. prihaja s stikov vznemirjena in neosredotočena. Zdrava prehrana je za deklico zelo pomembna; pretirano sladka hrana jo dodatno vznemiri in ji povzroči motnjo pozornosti. Z A. A. se je treba ukvarjati točno tako, kot je potrebno. Tudi psihologinja je svetovala, naj hči ne hodi z očetom na vikend in počitnice, ampak naj se stik izvaja pod nadzorom. Za hčerko so pomembne navade, ustaljen ritem, struktura in pogovor.

Sodišče je odločitev sprejelo v nasprotju z dokumentacijo v spisu in brez zaslišanja predlagateljice. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Dejanskega stanja pa sploh ni ugotavljalo. Oče bi moral izvajati stike po navodilih strokovnjakov, vendar jim ne sledi, ker ne verjame v obstoj težav. Za pravilno delo z A. A. je potrebno ogromno izobraževanja in učenja tehnik za spopadanje s težavami. Edino pravilno je, da se stiki začasno prekinejo, nasprotni udeleženec pa se vmes udeleži izobraževanj.

Zaradi bolezenskega stanja so se povečali stroški, in sicer stroški zaradi prevozov k psihologu, specialnemu pedagogu in delovnemu terapevtu. Nastajajo stroški zaradi voženj v šolo, na hobije, stroški nakupa zdravil in očal. Zaradi hčerinega zdravstvenega stanja predlagateljica ne more opravljati nobenega pridobitnega dela. Vse navedeno izkazuje, da je hčerino preživljanje ogroženo.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. A. A., rojena ... 2015, je na podlagi sodne poravnave, ki sta jo starša sklenila 24. 9. 2019 pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v zadevi I N 425/2019, dodeljena v varstvo in vzgojo materi. V poravnavi sta se dogovorila tudi glede stikov in preživnine v višini 120 EUR. S sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II N 491/2020 z dne 7. 9. 2021 pa sta spremenila način izvajanja dekličinih stikov z očetom. Ti potekajo vsak drugi vikend od sobote zjutraj, ko oče A. A. prevzame pred maminim domom, do nedelje zvečer, ko deklico pripelje na materin dom. Krajše počitnice med šolskim letom preživlja deklica polovico časa z vsakim staršem. Med poletnimi počitnicami pa z očetom preživi 14 dni. Dogovorila sta se tudi za telefonski stik, ki poteka vsako sredo med 18. in 19. uro.

6. S predlagano začasno odredbo, ki jo je sodišče zavrnilo, se predlagateljica zavzema za začasno ukinitev stikov med deklico in nasprotnim udeležencem. Meni, da zaradi očetovega neupoštevanja dekličine bolezni (motnja pozornosti ADHD v povezavi z drugimi diagnozami - avtizem, disleksija, disgrafija) stiki deklici niso v korist. Oče z deklico na stiku ne ravna ustrezno, z njo se ne ukvarja, kot bi se moral.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi prvega sodišča, ki je zavrnilo predlagateljičin predlog za začasno ukinitev stikov in začasno zvišanje preživnine. Začasna odredba se izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). Stiki med otrokom in staršem so lahko omejeni le v primeru obstoja posebnega razloga – ogroženosti otroka. V obravnavanem primeru pa jasna in izčrpna obrazložitev prvega sodišča ne nudi podlage za ugoditev predlagateljičinemu predlogu. Predlagateljica ni z verjetnostjo izkazala takšne ogroženosti otroka na stikih z očetom, da bi jih bilo treba začasno ukiniti.

8. Odločitev temelji na ugotovitvah, (1) da je A. A. otrok z izjemno visokimi splošnimi intelektualnimi sposobnostmi in s prepoznanimi značilnimi motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo; (2) da zaradi težav na področju pozornosti, impulzivnosti in telesnega nemira potrebuje ustrezno pomoč v vseh okoljih; (3) da potrebuje občutek sprejetosti s strani obeh staršev ter zdrav odnos z očetom, ki ga vzpostavlja preko stikov z njim; in (4.) da oče s sodno poravnavo določeno preživnino redno plačuje.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so neutemeljeni pritožbeni očitki o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in kršitvah določb pravdnega postopka. Odločitev temelji na nedvoumnih in skladnih argumentih. Podlago za svojo odločitev je prvo sodišče črpalo iz mnenja CSD, poročila Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov X ter poročila osnovne šole. Iz njih ne izhaja nikakršna dekličina ogroženost zaradi stikov, ki jih ima z očetom. V procesnem gradivu tudi ni nanizanih konkretnih ravnanj, ki bi jih morala starša izvajati v odnosu s hčerko. Pritožnica ne pojasni, katera so tista pravilna ravnanja oz. kakšni naj bi bili pravilni načini ukvarjanja s hčerko, ki jih oče ne izvaja. Njen predlog za izdajo začasne odredbe in (tudi) pritožba sta povsem posplošena tako glede predloga za začasno ukinitev stikov kot tudi glede začasnega preživljanja. Že trditvena podlaga ne nudi ustrezne opore za sklep o (kakršnikoli) dekličini ogroženosti. Zato ni bilo potrebe po širšem izvajanju dokaznega postopka in zaslišanju udeležencev. Ta očitek predstavlja nekonkretizirano kritiko, ki ne terja podrobnejših pojasnil pritožbenega sodišča (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe v zvezi s preživljanjem je tudi po oceni pritožbenega sodišča vsebinsko prazen in nezadostno konkretiziran. Predlagateljica le navrže, da so se dekličine potrebe povečale zaradi diagnosticirane motnje pozornosti ADHD v povezavi z drugimi diagnozami (avtizem, disleksija, disgrafija). Te naj bi se odražale v stroških prevoza k specialistom. Povečali naj bi se tudi stroški zaradi obiskovanja hobijev in šole. Vendar pa predlagateljica ne navede nobenih konkretnih podatkov o višini dekličinih potreb in ne pojasni dekličine ogroženosti.

11. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov predlagateljičino pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). Ugotovilo je, da pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP).