Supreme Court dismisses appeal against labor court ruling on illegal termination and reinstatement. The court rejects the request for review due to lack of significant legal issues. The appeal is inadmissible as it does not meet the criteria for Supreme Court review.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's request for permission to appeal a labor court decision regarding an illegal termination. The first-instance court found the termination unlawful and ordered reinstatement with back pay, while the second-instance court partially upheld this ruling but rejected specific claims for additional vacation pay and salary differences. The Supreme Court denied the appeal because the applicant failed to demonstrate that the lower court's decision involved a significant legal issue requiring uniform application of law or a departure from established precedent.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 367. a in 367. c člen: The Supreme Court will not grant permission for an appeal if the decision does not present a significant legal issue of importance for the security of law, uniform application of law, or the development of law through judicial practice.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožnici z dne 15. 4. 2020 nezakonita. V II. točki izreka je ugotovilo, da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki ni prenehalo in je trajalo od 6. 5. 2020 do 30. 6. 2020. V III. točki izreka je naložilo toženi stranki, da mora tožnico pozvati nazaj na delo in ji za čas od 6. 5. 2020 do 30. 6. 2020 priznati delovno dobo z vpisom v matično evidenco pri ZPIZ, ji obračunati vsakomesečni znesek bruto plače in drugih prejemkov ter ji izplačati ustrezne neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V IV. točki izreka je naložilo toženi stranki, da mora tožnici za čas od 6. 5. 2020 do 30. 6. 2020 obračunati in izplačati regres za letni dopust v višini 65,234 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V V. točki izreka je zavrnilo, kar je tožnica zahtevala več, in sicer trajanje delovnega razmerja pri toženi stranki od 1. 7. 2020 do vrnitve na delo, za navedeno obdobje priznanje delovne dobe z vpisom v matično evidenco, obračun vsakomesečnih zneskov bruto plače ter drugih prejemkov, odvod davkov in prispevkov in izplačilo neto zneskov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (prva alineja V. točke izreka), plačilo regresa za letni dopust za leto 2020 nad prisojenim zneskom, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za čas od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter zakonske zamudne obresti od prisojenega zneska regresa za 1. 7. 2020 (druga alineja V. točke izreka), plačilo regresa za letni dopust za leto 2021, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (tretja alineja V. točke izreka) in obračun zneska 2437,95 EUR bruto za neizrabljen letni dopust, ter izplačilo neto zneska po odvodu predpisanih dajatev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2021 dalje (četrta alineja V. točke izreka). V VI. točki izreka je toženi stranki naložilo, da mora tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 2.393,65 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper zavrnilni del navedene sodbe se je pritožila tožnica. Sodišče druge stopnje je njeni pritožbi delno ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v četrti alineji V. točke in v VI. točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje (I. točka izreka). V preostalem je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je pridržalo za končno odločbo (II. in III. točka izreka).
3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije postavlja vprašanja glede materialnopravne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje v zvezi z nepriznanjem pravic iz delovnega razmerja od 1. 7. 2020 do vrnitve na delo, vključno z zavrnitvijo zahtevka za razliko v plači, regresa in drugih prejemkov, vezanih na obstoj delovnega razmerja v obdobju, ko je bila v evidenco ZPIZ vpisana na drugi zavarovalni podlagi. Sprašuje še, ali so bile s tem kršene njene pravice iz 14. in 22. člena Ustave RS.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP zavrnilo.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.