Appeal against default judgment dismissed; default judgments cannot be challenged based on factual errors.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Glede na to, da se pri zamudni sodbi zaradi neaktivnosti tožene stranke domneva, da priznava vse tožbene navedbe tožeče stranke, sodišče dokazov sploh ne izvaja. Posebnost zamudne sodbe je ravno v tem, da sodišče resničnost trditev tožeče stranke sploh ne preizkuša (ne izvaja in ne ocenjuje dokazov), saj sodba temelji na absolutni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožeče stranke, na katere ta opira svoj zahtevek. Sicer pa ZPP v drugem odstavku 338. člena določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo: ugotovi se, da je med tožečo stranko in toženo stranko od 1. 6. 2019 dalje obstajalo delovno razmerje za nedoločen čas, ki ni prenehalo 30. 6. 2022, ampak še traja z vsemi pravicami in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja (I/1. točka izreka); tožena stranka je dolžna pozvati tožečo stranko v roku 8 dni nazaj na delo (I/2. točka izreka); tožena stranka je dolžna tožeči stranki za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, to je za obdobje od 1. 7. 2022 do ponovnega nastopa dela, priznati vse pravice iz delovnega razmerja, jo prijaviti v obvezna socialna zavarovanja, ter ji za ta čas obračunati nadomestila plače v bruto znesku 1.090,11 EUR mesečno, od tega zneska plačati davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati neto zneske nadomestil plače, pri čemer zapade posamezno nadomestilo plače v plačilo vsakega 18. dne v mesecu, od zapadlih pa ne plačanih zneskov nadomestil plače, pa je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega nadomestila plače, do izpolnitve obveznosti, vse v roku 8 dni (I/3. točka izreka).

Sodišče je sklenilo, da se tožba zavrže v delu, ki se glasi: "Ugotovi se, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 5. 2022 nezakonita in se razveljavi" (II. točka izreka).

2. Zoper zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka in navaja, da so za odpoved pogodbe o zaposlitvi obstajali vsi zakonski razlogi, ki so bili navedeni v odpovedi. V pritožbi navaja, da tožnikovemu zahtevku za reparacijo ni mogoče ugoditi, ker ima tožena stranka blokiran in ukinjen račun. Zaradi prekinitve naročil v posledici nespoštovanja dobavnih rokov in slabe kvalitete, za kar je bil odgovoren tudi tožnik, je ostala tožena stranka brez proizvodnje in finančnih virov ter trenutno čaka na stečajni postopek.

3. Tožnik je v odgovoru na pritožbo prerekal trditve tožene stranke v pritožbi in navedel, da so neresnične navedbe v pritožbi, da zahtevku za reparacijo ni mogoče ugoditi, ker ima tožena stranka blokiran račun, saj navedeno ne more biti razlog, da reparacija ne bi bila možna ali dovoljena. Prav tako pa tožena stranka ni v stečajnem postopku in to ne vpliva na njeno sposobnost biti stranka tega delovnega spora. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in ki so navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ni storilo in da je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo. Vse pritožbene navedbe tožene stranke se dejansko nanašajo na uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa drugi odstavek 338. člena ZPP izrecno določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

6. Tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena in kadar tožena stranka v predpisanem roku ne odgovori na tožbo, sodišče izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;

- da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati;

- da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (sklepčnost);

- da dejstva, na katere se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana (prvi odstavek 318. člena ZPP).

7. Glede na to, da se pri zamudni sodbi zaradi neaktivnosti tožene stranke domneva, da priznava vse tožbene navedbe tožeče stranke, sodišče dokazov sploh ne izvaja. Posebnost zamudne sodbe je ravno v tem, da sodišče resničnost trditev tožeče stranke sploh ne preizkuša (ne izvaja in ne ocenjuje dokazov), saj sodba temelji na absolutni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožeče stranke, na katere ta opira svoj zahtevek. Sicer pa ZPP v drugem odstavku 338. člena določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

8. Ker niso bili podani s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožnik je odgovoril na pritožbo, vendar njegov odgovor ni prispeval k boljši razjasnitvi zadeve v pritožbenem postopku, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da na podlagi 155. člena ZPP, sam krije svoje stroške te vloge.