VSL Sklep Cst 318/2022 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Rok za doplačilo predujma je zakonski rok, ki ni podaljšljiv, kot so sicer sodni roki in ne gre za plačilni rok v smislu 32. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2022 in 2023, temveč gre za zakonski rok za odpravo pomanjkljivosti predloga za začetek stečajnega postopka kot ene od procesnih predpostavk.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za začetek stečajnega postopka.

2. Zoper navedeni sklep se je upnica pravočasno pritožila. Navaja, da 32. člen Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2022 in 2023 določa: Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo vseh obveznosti je plačilni rok za neposredne uporabnike 30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni. Zato je zaprosila za podaljšanje roka za plačilo manjkajočega predujma (135,00 EUR) na zakonskih 30 dni. Sodišče pa v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo določil tega specialnega zakona.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zaradi premalo založenega predujma v skladu s tretjim odstavkom 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP upnici pravilno naložilo doplačilo predujma in pri tem tudi upoštevalo specialno določilo ZFPPIPP. Pri tem gre za zakonski rok, ki ni podaljšljiv, kot so sicer sodni roki, ne gre pa za plačilni rok v smislu 32. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2022 in 2023, temveč gre za zakonski rok za odpravo pomanjkljivosti predloga za začetek stečajnega postopka kot ene od procesnih predpostavk za začetek stečajnega postopka. Smiselno enako izhaja tudi iz sklepa VSM I Ip 911/2015 z dne 9.2.2015 in sklepa VSL Cst 479/2013 z dne 3.12.2013.

5. Gre torej za zakonski rok, ki ga za postopke zaradi insolventnosti kot specialen predpis določa ZFPPIPP, ta rok pa ni podaljšljiv, enako kot tudi ni rok za vložitev pritožbe.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.