Appeal dismissed; widow's pension claim rejected due to missed three-year statute of limitations and unchanged legal grounds.

Pritožba se zavrne in potrdita sodba ter sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Predlog za ponovno priznanje vdovske pokojnine je zakonito zavržen. Vložen je bil po več kot triletnem objektivnem roku iz 263. člena ZUP od izdaje zadnje pravnomočne zavrnilne odločbe z dne 2. 2. 2016. Hkrati je vloga zakonito zavržena tudi po 4. tč. 1. odst. 129. člena ZUP, saj se od izdaje zavrnilne odločbe dne 2. 2. 2016 dejansko stanje in pravna podlaga za uveljavljano vdovsko pokojnino nista spremenila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. ... z dne 28. 10. 2021 in sklepa št. ... z dne 15. 3. 2021 (I. tč. izreka), ker je presodilo, da je zavrženje predloga za obnovo postopka pravilno in zakonito. Hkrati je zavrglo tožbeni zahtevek (pravilno tožbo) za priznanje pravice do vdovske pokojnine (II. tč. izreka), ker o tem v predsodnem postopku še ni bilo odločeno. Izreklo je, da tožnica nosi sama svoje stroške postopka (III. tč. izreka).

2. Zoper sodno odločbo se pritožuje tožnica zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku.

V laični pritožbi povzema odločitvi iz predsodnega upravnega postopka, ki da zaradi nepravilno ugotovljenega zdravstvena stanja, nista zakoniti. Izpostavlja, da jo je pokojni mož preživljal celo življenje, da je hudo zbolela, da je stara 58 let, da dostavlja zdravstveno dokumentacijo in da bo priložila dodatno, če bo zahtevana. Z izpodbijano odločbo je toženec zavrnil zahtevo za obnovo postopka za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, katero je v njenem imenu po uradni dolžnosti vložil bosansko hercegovski nosilec zavarovanja. Povzema 172. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1 (ZPIZ) in kasnejše novele zakona. Bolezen dokazuje z novima izvidoma in je pripravljena priti na IK, če jo povabi. Meni, da je zavod ravnal v nasprotju s 6. in 14. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin 2 (EKČP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodne odločbe, ki je v ponovljenem sojenju izdana ob dovolj razčiščenem procesnem stanju in pravilno uporabljenem pravu. V postopku ni prišlo do kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku 3 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Ob zakonito zavrnjenem zahtevku na odpravo izpodbijanih upravnih aktov in zakonitem zavrženju tožbe v delu, ki se nanaša na pravico do vdovske pokojnine iz naslova invalidnosti, ni prišlo niti moglo priti do kršitve 6. člena EKČP o pravici do poštenega sojenja ali 14. člena EKČP o prepovedi diskriminacije, kot pavšalno in brez kakršne koli pravno argumentirane obrazložitve zatrjuje pritožnica.

K zavrnilni I. tč. izreka prvostopenjske sodbe

5. Pravna podlaga za rešitev pritožbe zoper zavrnilni del I. točke izreka sodbe, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana v 4. tč. 1. odst. 129. člena in 263. členu v zvezi z 260. členom Zakona o splošnem upravnem postopku 4 (ZUP).

Po 4. tč. 1. odst. 129 člena ZUP organ s sklepom zavrže vlogo, če je bil o isti upravni zadevi že voden upravni ali sodni postopek ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene obveznosti. Enako ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba, pa se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. Tudi sicer je obnovo pravnomočno končanega upravnega postopka mogoče uspešno uveljaviti, če je izpolnjen vsaj eden obnovitveni razlog iz 260. člena ZUP-a in če je izredno pravno sredstvo uveljavljano v predpisanem subjektivnem ter objektivnem roku treh let od dokončnosti odločbe. Vendar v obravnavani zadevi ni izpolnjena nobena od navedenih zakonskih predpostavk.

6. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča ter predsodnega upravnega postopka izhaja, da je tožničin mož umrl 4. 2. 1995, da je bila tožnica ob njegovi smrti stara 33 let in skupaj z otroci uživalka družinske pokojnine do 31. 8. 2009. Z odločbo z dne 2. 2. 2016 je bila njena zahteva za ponovno priznanje pravice do vdovske pokojnine pravnomočno zavrnjena, ker ni izpolnjevala zakonskega pogoja starosti.

7. Ob takšnem dejanskem, materialnopravnem in procesnem stanju, je dne 17. 10. 2020 vložen predlog za ponovno priznanje vdovske pokojnine zakonito zavržen. Vložen je bil po več kot triletnem objektivnem roku iz 263. člena ZUP-a od izdaje zadnje pravnomočne zavrnilne odločbe z dne 2. 2. 2016. Hkrati je vloga zakonito zavržena tudi po 4. tč. 1. odst. 129. člena ZUP, saj se od izdaje zavrnilne odločbe dne 2. 2. 2016 dejansko stanje in pravna podlaga za uveljavljano vdovsko pokojnino nista spremenila, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.

8. Ob upoštevanju dejanskih in pravnih usmeritev v sklepu opr. št. Psp 93/2022 z dne 11. 5. 2022 je sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju pravilno zaključilo, da je izpodbijana drugostopenjska odločba o zavrnjeni pritožbi zoper prvostopenjski sklep o zavrženem predlogu za obnovo postopka, pravilna in zakonita. V tem obsegu je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih aktov utemeljeno zavrnilo in pritožba ne more biti uspešna.

K II. tč. prvostopenjske sodne odločbe o zavrženju tožbe

9. Enako velja za pritožbo zoper zavržen del zahtevka (pravilno tožbe) glede pravice do vdovske pokojnine zaradi popolne nezmožnosti za delo. Nobenega dvoma ni, da o vdovski pokojnini zaradi zatrjevane I. kategorije invalidnosti v obravnavanem predsodnem postopku po vsebini še ni odločeno. V 2. tč. izreka izpodbijane drugostopenjske odločbe je izrečeno, da bo o zahtevi za priznanje pravice do vdovske pokojnine zaradi popolne nezmožnosti za delo odločila območna enota zavoda s posebno odločbo.

Predhodno povzeta odločitev pomeni, da glede na 75. člen v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih 5 (ZDSS-1) v tem obsegu ni procesne predpostavke za vsebinsko sojenje o pravici do vdovske pokojnine. Tožba (in ne tožbeni zahtevek, kot je očitno pomotoma zapisano) je v izpodbijani II. tč. izreka sodne odločbe zakonito zavržena.

Odločitev pritožbenega sodišča

10. Zaradi predhodno obrazloženega je potrebno na podlagi 353. in 2. tč. 365. člena ZPP pritožbo zavrniti in potrditi sodbo ter sklep sodišča prve stopnje.

Glede vztrajanja pritožnice na priznanju pravice do vdovske pokojnine zaradi popolne nezmožnosti za delo je mogoče na koncu samo še ponovno pojasniti, da mora o tem najprej odločiti toženi zavod v upravnem postopku. Predloženi medicinski izvidi v pritožbenem sodnem postopku ne morejo biti upoštevni, temveč bodo lahko predmet ocenjevanja invalidnosti v predsodnem postopku.

1 Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami.

2 Ur. l. RS (13. 6. 1994) MP, št. 7-41/1994 (RS 33/94).

3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.

4 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.

5 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.