Supreme Court dismisses review application because the petitioner's representative lacks a required bar exam qualification.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Pri toženi stranki zaposlena delavka z opravljenim pravniškim državnim izpitom ni niti odvetnica, niti ni zakonita zastopnica tožene stranke, zato zanjo ne more vložiti predloga za dopustitev revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica s tožbo od sodišča zahteva, naj A. A. (prej prvi toženec) in B. (prej drugi toženec) naloži, da sta ji dolžna nerazdelno plačati 7.971,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 9. 2020 dalje do plačila. Zahtevani znesek predstavlja strošek dela in materiala v zvezi z zamenjavo kurilne naprave v bivalnih prostorih A. A., ki jo je izvedla tožnica in za katero je A. A. na podlagi pogodbe z B. pridobil pravico do nepovratne finančne spodbude v višini celotne investicije, ki bi se v skladu s to pogodbo nakazala na transakcijski račun tožnice.

2. Sodišče prve stopnje je potem, ko je bilo z zamudno sodbo, izdano zoper A. A., pravnomočno razsojeno, da je dolžan tožnici plačati 7.971,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 9. 2020 dalje do plačila, v nadaljevanju odločalo le še o tožbenem zahtevku zoper B. (v nadaljevanju toženec) ter ga v celoti zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožencu naložilo, da je dolžan tožnici plačati 7.971,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 9. 2020 dalje do plačila, pri čemer je njegovo obveznost opredelilo kot solidarno z obveznostjo A. A. po navedeni zamudni sodbi.

4. Toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali lahko višje sodišče pri odločanju na seji, na katero ni povabilo strank, uporabi pravno podlago, na katero se doslej v postopku še ni sklicevala nobena stranka, ne da bi pred tem glede možnosti uporabe druge pravne podlage dalo strankama možnost izjave, in ne da bi toženi stranki dalo možnost uveljavljati ugovore, ki jih ima proti A. A.?

- Ali je višje sodišče pravilno uporabilo določbe OZ o pogodbi v korist tretjega, ko je ugotovilo, da ima pogodba o izplačilu nepovratne finančne spodbude, katere podlaga je pravica iz odločbe o dodelitvi pravice do nepovratnih sredstev, ki je bila kasneje s pravnomočno odločbo o odvzemu pravice do pridobljenih sredstev odvzeta, značaj pogodbe v korist tretjega?

- Ali je višje sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ocenilo, da je tožeča stranka na podlagi pogodbenega določila, iz katerega izhaja, da se nepovratna finančna spodbuda po izvedeni naložbi nakaže na TRR tožeče stranke, pridobila lastno in neposredno pravico proti toženi stranki, ne glede na kasnejše prenehanje učinkovanja te pogodbe?

5. Predlog ni dovoljen.

6. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v tretjem odstavku 86. člena določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. To pravilo v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Sodišče v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona. ZPP tudi v 367.č členu določa, da če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona, sodišče vlogo zavrže. Toženca, ki je pravna oseba, ne zastopa odvetnik, prav tako ni izkazal, da ima njegov zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Zgolj pooblastitev pri njem zaposlene, ki ima opravljen tak izpit, pa glede na navedena določila ZPP ne zadošča. Toženčev predlog zato ni dovoljen. 1

7. Glede na pojasnjeno je Vrhovno sodišče predlog kot nedovoljen zavrglo (prvi odstavek 374. člena ZPP in 367.č člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 91. člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Enako npr. sklepi Vrhovnega sodišča III DoR 173/2021 z dne 14. 12. 2021, II DoR 84/2009 z dne 25. 11. 2009 in III Ips 6/2006 z dne 11. 12. 2007 ter A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, str. 368.