Appeal allowed; appeal court quashed first instance judgment due to unintelligible ruling under ZPP 339(2)4. and 354(2).
Legislator summary
AI generatedThe appeal court granted the appeal and quashed the first instance judgment, remanding the case for a new trial. The appellant argued that the lower court violated procedural rights regarding seizure and failed to hear a crucial witness. The court ruled that the first instance judgment was fundamentally flawed because its ruling was unintelligible, stating only 'The claim is rejected' without specifying the claim's content, which prevented any review of the decision's legality.
Legislator headnote
AI generatedZPP 339(2)4.; 354(2).: A judgment must be intelligible to allow for review; if the ruling fails to specify the claim's content, the judgment is fundamentally flawed and must be quashed with remittal rather than correction.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi ter se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Ob preizkusu sodbe po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo obstoj bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Med primeri, ki jih zakon našteva, je tudi nerazumljivost izreka sodbe. Izrek izpodbijane sodbe se glasi: "Tožbeni zahtevek se zavrne." Ker iz tako oblikovanega izreka ni razvidna vsebina tožbenega zahtevka, o katerem je sodišče odločilo, ni mogoče preizkusiti niti, ali razlogi sodbe podpirajo odločitev, vsebovano v izreku, in posledično tudi ne njihove pravilnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek.
2. Tožnik v pritožbi zoper navedeno sodbo uveljavlja kršitve več določb Ustave, 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), Kazenskega zakonika (KZ-1), Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Splošne deklaracije o človekovih pravicah.
V postopku ni bilo ugotovljeno resnično dejansko stanje. Izvršitelj bi moral upoštevati, da je prava neuka oseba in ga povprašati o morebitnih razlogih za preprečitev rubeža vozila in o drugih pravicah. Pred rubežem bi ga moral pozvati k izjasnitvi o izvršbi. Upoštevati bi moral delne umike in nepravilno ugotovljeno višino dolga. Toženec ga je z izvršilnimi dejanji vznemirjal in povzročil duševne bolečine. Z rubežem registrskih tablic je povzročil premoženjsko škodo, ker pritožnikova partnerka ni mogla opraviti svojega dela. Ker sodišče ni zaslišalo priče A. A., ki bi povedala, da je vozilo uporabljala za opravljanje dejavnosti, ki ji omogoča preživetje, je sodišče ravnalo pristransko in odvisno. Napačno je mnenje sodišča, da zaslišanje ne bi doprineslo k pomembnim dejstvom. Iz zakona namreč izhaja, da toženec ne bi smel zaseči vozila, s katerim se opravlja dejavnost, in da je bil toženec dolžan povprašati tožnika, ali se osebno vozilo uporablja pri opravljanju dejavnosti.
3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Ob preizkusu sodbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je pritožbeno sodišče ugotovilo obstoj bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Med primeri, ki jih zakon našteva, je tudi nerazumljivost izreka sodbe.
6. Izrek izpodbijane sodbe se glasi: "Tožbeni zahtevek se zavrne." Ker iz tako oblikovanega izreka ni razvidna vsebina tožbenega zahtevka, o katerem je sodišče odločilo, ni mogoče preizkusiti niti, ali razlogi sodbe podpirajo odločitev, vsebovano v izreku, in posledično tudi ne njihove pravilnosti.
7. Ker ugotovljena pomanjkljivost onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti sodbe, je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo (prvi odstavek 354. člena ZPP). V nasprotnem primeru bi bili namreč pravdni stranki prikrajšani v pravici do dvostopenjskega sojenja. Glede na to, da še ni poteklo leto dni od vložitve tožbe, z razveljavitvijo tudi ne bo storjena hujša kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).
8. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (354. člen ZPP). Za odpravo kršitve zadostuje izdelava nove sodne odločbe.