Appeal dismissed; court rejected request to extend tax payment deadline beyond 24 months due to lack of exceptional circumstances.

I. Pritožba 1. in 2. dolžnika zoper sklep z dne 1. 10. 2021 se zavrže.

II. Pritožba 2. dolžnika zoper sklepa z dne 11. 8. 2022 se zavrne in se sklep v izpodbijani 2. točki potrdi.

III. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Po presoji višjega sodišča so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče odložiti plačilo sodne takse do konca izvršilnega postopka, ker ni znano koliko časa bo trajal izvršilni postopek, glede na drugi odstavek 11. člena ZST-1 pa čas odloga plačila sodne takse ne more biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas. Poleg tega pa dolžnik v predlogu za odlog plačila sodnih taks niti ni opredelil, za koliko časa naj se odloži plačilo sodne takse, niti ni navedel izjemnih okoliščin, ki ni utemeljevale odlog plačila sodne taksa za čas daljši od 24 mesecev.

[OBRAZLOŽITEV]

Glede pritožbe zoper sklep z dne 1. 10. 2021

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek zoper dolžnika A., d. d., in B., d. o. o., ki se zoper sklep tudi oba pravočasno pritožujeta. Zaradi narave odločitve višje sodišče pritožbenih navedb vsebinsko ne povzema.

2. Upnik v odgovoru na pritožbi predlaga zavrženje oziroma zavrnitev pritožbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Čeprav sta bila kot dolžnika v predlogu za izvršbo navedena tudi A., d. d., in B., d. o. o., je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo le na nepremičnine tretje dolžnice. Upnica namreč za izvršbo zoper družbi A., d. d., in B., d. o. o., ni predlagala nobenega izvršilnega sredstva. To je bil kasneje v postopku tudi razlog, da je sodišče pozvalo upnico, da tudi zoper družbi A., d. d., in B., d. o. o., predlaga ustrezno izvršilno sredstvo in ga hkrati opozorilo, da bo v nasprotnem primeru izvršilni postopek zoper njiju ustavilo, kar je nato tudi storilo z izpodbijanim sklepom. Družbi A., d. d., in B., d. o. o., sta sicer res kot dolžnici zavezani upnici poravnati terjatev iz izvršilnega naslova, da vendar je iz opisane situacije razvidno, da izvršba zoper obe pritožnici sploh ni bila dovoljena. Iz sklepa o izvršbi namreč ni razviden eden od bistvenih elementov in sicer ni sredstva in predmeta izvršbe, ki bi se nanašal na pritožnici (prim. prvi odstavek 44. člena ZIZ). To pa jasno pomeni, da izvršba zoper njiju (čeprav sta navedeni v uvodu sklepa) ni bila dovoljena. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Ker izvršba zoper pritožnici ni bila dovoljena, pritožnici nimata pravnega interesa za pritožbo niti ne za drugo pravno sredstvo, saj to ne more izboljšati njunega pravnega in tudi ne ekonomskega položaja. Zato njuna pritožba ni dovoljena (343. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in se na podlagi prvega odstavka 346. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ zavrže.

5. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker niso bili potrebni. V odgovoru na pritožbo namreč ni navedel ničesar, kar bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve, oziroma k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede pritožbe zoper sklep z dne 11. 8. 2022

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnika B., d. o. o. (v nadaljevanju: dolžnik) za oprostitev plačila sodne takse za postopek s pritožbo (1. točka izreka), ugodilo predlogu za odlog plačila sodne takse za postopke o pritožbi do končne odločitve Višjega sodišča v Ljubljani (2. točka izreka) in plačilni nalog z dne 10. 12. 2021 razveljavilo (3. točka izreka).

7. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stranka in kršitev postopka. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče glede na izkazano finančno in premoženjsko stanje dolžnika odložiti plačilo sodne takse do konca izvršilnega postopka in ne le do odločitve višjega sodišča o pritožbi kot je odločeno z izpodbijanim sklepom.

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v 12. členu določa postopek za uveljavitev za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačilo sodnih taks. Sodišče o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks odloči na predlog stranke, ki mora predlogu predložiti tudi pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Po drugem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani pri čemer čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas.

10. Iz pritožbenih navedb izhaja, da se dolžnik pritožuje zoper 2. točko izpodbijanega sklepa s katerim je sodišče ugodilo predlogu dolžnika za odlog plačila sodne takse za postopek o pritožbi z dne 24. 10. 2021 do končne odločitve Višjega sodišča v Ljubljani. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo ustrezno pravno podlago za sprejem izpodbijane odločitve za odlog plačila sodne takse do končne odločitve višjega sodišča o pritožbi in opisalo vse pravno pomembne dejanske okoliščine, ki jih je upoštevalo pri sprejemu izpodbijane odločitve, zato se višje sodišče v izogib nepotrebnemu ponavljanju v celoti sklicuje nanje. Po presoji višjega sodišča so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče odložiti plačilo sodne takse do konca izvršilnega postopka, ker ni znano koliko časa bo trajal izvršilni postopek, glede na 2. odstavek 11. člena ZST-1 pa čas odloga plačila sodne takse ne more biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas. Poleg tega pa dolžnik v predlogu za odlog plačila sodnih taks niti ni opredelil, za koliko časa naj se odloži plačilo sodne takse, niti ni navedel izjemnih okoliščin, ki ni utemeljevale odlog plačila sodne taksa za čas daljši od 24 mesecev.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).