Costs awarded to plaintiff dismissed appeal; defendant chose court over settlement and lost.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Ljubljane dismissed the defendant's appeal, upholding the first-instance court's order for the defendant to pay procedural costs. The defendant argued that prior negotiations and the plaintiff's initial offer to bear costs should have prevented this outcome. The court rejected these claims, ruling that by refusing an out-of-court settlement and insisting on judicial resolution, the defendant voluntarily assumed the risk of losing and paying costs.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 154. odst. 1; 365. odst. 2: A party who refuses an out-of-court settlement and proceeds to litigation bears the risk of adverse costs if they fail to achieve their claim in court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Pritožbene navedbe o predhodnih dogovarjanjih med strankama za odločitev niso pomembne. Ključno je, da se toženec ni bil izven sodnega postopka pripravljen dogovoriti o ureditvi razmerja s tožnikom. S predlogom, da o zadevi odloči sodišče, je prevzel tudi tveganje, da bo v primeru zanj neugodnega izida dolžan tožniku povrniti stroške postopka. Ker je bilo zahtevku ugodeno, se je to tveganje uresničilo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka v višini 847,25 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi.
2. Toženec v pritožbi zoper navedeni sklep predlaga, naj sodišče ponovno preuči zadevo in z nastalimi stroški bremeni tožnika.
Ker je tožniku omogočil prosto pot do zemljišča, na katerem lahko kmetuje, se ne strinja s tem, da bi sam nosil stroške postopka. Tožnik ga je kot zadnjega dediča po pokojni prababici prosil za lastniško ureditev zemljišča ... k. o. A in obljubil, da bo vse stroške nosil sam. Zatrjeval mu je, da so zemljišče vseskozi uporabljali in s tem priposestvovali. Po petih letih, ko je bila vknjižena lastninska pravica na njegovo ime, je mnenje spremenil in zahteval, da se prenos na tožnika opravi pri sodišču, ki naj pregleda dokaze, ali zemljišče pripada tožniku ali njemu kot dediču. Ker je zaupal, da je zadeva pravično razsojena, se na sodbo ni pritožil. Glede na to, da je tožnik dosegel vknjižbo na svoje ime, naj krije tudi stroške. Sam je bil le eden iz verige, ki mu je tak prenos omogočil.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Odločitev v izpodbijanem sklepu, da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka, temelji na ugotovitvi, da je tožnik uspel z zahtevkom za ugotovitev lastninske pravice glede obravnavane nepremičnine. Temelji na pravilu iz prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka.
5. Pritožbene navedbe o predhodnih dogovarjanjih med strankama za odločitev niso pomembne. Ključno je, da se toženec ni bil izven sodnega postopka pripravljen dogovoriti o ureditvi razmerja s tožnikom. S predlogom, da o zadevi odloči sodišče, je prevzel tudi tveganje, da bo v primeru zanj neugodnega izida dolžan tožniku povrniti stroške postopka. Ker je bilo zahtevku ugodeno, se je to tveganje uresničilo.
6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).