Appeal dismissed: Late request for installment payment of fine rejected as statute of limitations expired.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court dismissed the convicted person's protest against the first-instance court's rejection of a late request for installment payment of a fine. The defendant argued that the first-instance court misapplied criminal law, but failed to specify which provision was violated. The court ruled that the statutory deadline for requesting installment payments expired on January 14, 2021, rendering the request filed in April 2022 untimely and inadmissible.
Legislator headnote
AI generateds. 5 of Art. 47 of the Criminal Code (KZ-1); The court may permit installment payment of a fine only until the payment deadline expires, which cannot exceed two years, and a request filed after this deadline is inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Ker sme na podlagi petega odstavka 47. člena KZ-1 sodišče v upravičenih primerih dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, vendar le do poteka roka za plačilo, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let, in ker je rok za plačilo denarne kazni obsojencu iztekel že 14. 1. 2021, kar je tudi zadnji rok, do katerega bi obsojenec še lahko predlagal obročno plačilo denarne kazni, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je predlog obsojenca za obročno plačilo denarne kazni, vložen šele 28. 4. 2022, kot prepozen zavrglo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozen zavrglo predlog obsojenega A. A. za obročno plačilo denarne kazni z dne 28. 4. 2022.
2. Zoper tak sklep se je obsojenec pritožil zaradi zmotne in nepravilne uporabe materialnega prava, pri čemer iz vsebine pritožbe izhaja, da graja zaključke prvostopnega sodišča tega, katero konkretno kršitev kazenskega zakona bi naj zagrešilo prvostopno sodišče, pa v svoji pritožbi ne obrazlaga. Pritožbenemu sodišču pa sicer predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču.
3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.
4. Kot je obsežno pojasnilo v izpodbijanem sklepu že prvostopno sodišče, je bil obsojeni že 24. 4. 2019 spoznan za krivega storitve v uvodu izpodbijanega sklepa navedenega kaznivega dejanja, izrečena mu je bila kazen eno leto zapora in denarna kazen 250 dnevnih zneskov, to je 5.000,00 EUR, pri čemer je bilo odločeno, da je v skladu s petim odstavkom 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izrečeno denarno kazen dolžan plačati v roku treh mesecev po prejemu plačilnega naloga. Obsojenec denarne kazni ni plačal, šele 28. 4. 2022 pa je vložil predlog za obročno plačilo denarne kazni. Ker sme na podlagi petega odstavka 47. člena KZ-1 sodišče v upravičenih primerih dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, vendar le do poteka roka za plačilo, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let, in ker je rok za plačilo denarne kazni obsojencu iztekel že 14. 1. 2021, kar je tudi zadnji rok, do katerega bi obsojenec še lahko predlagal obročno plačilo denarne kazni, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je predlog obsojenca za obročno plačilo denarne kazni, vložen šele 28. 4. 2022, kot prepozen zavrglo.
5. Glede na navedeno in ker v pritožbi izpostavljene okoliščine, da se je obsojenec nahajal v tujini, da mu je plačevanje denarne kazni onemogočala tudi epidemija COVID-19 ter ostale pritožbene navedbe v tej smeri ne morejo vplivati na pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, saj kot je že navedeno, je obsojenec rok za vložitev predloga za obročno odplačevanje denarne kazni, ki je sicer zakonsko določen, že zdavnaj zamudil, tako da njegove pritožbene navedbe ne morejo dovesti do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo prvostopno sodišče.