Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 1032/2022 ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.1032.2022 AI generated

Appeal dismissed; inheritance court must refer to civil court when heirs dispute estate scope under ZD Art. 212. 213.

Case Number VSL Sklep II Cp 1032/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal was dismissed, confirming the first-instance court's order to refer the heir to civil proceedings. The heir claimed ownership of a disputed apartment, arguing the sale contract covered the whole property, while co-heirs insisted the will listed them as sole owners. The court ruled that when heirs disagree on the estate's scope, the inheritance court is obligated to halt the process and refer the party with the less probable claim to a civil court, citing the public registry entry as decisive evidence.

Legislator headnote

AI generated

212. člen ZD; 213. člen ZD: Kadar med dediči pride do spora o obsegu zapuščine, je prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev stranke na pravdo obligatorna, pri čemer se napotitev opravi proti tisti stranki, katere pravico sodišče šteje za manj verjetno.

Keywords

AI generated
Zakon o dedovanju obseg zapuščine prekinitev postopka napotitev na pravdo verjetnost pravice zemljiška knjiga sporočilo o dedovanju

Cited Legislation

AI generated
212. člen ZD
213. člen ZD
365. člen Zakona o pravdnem postopku
163. člen ZD
11. člen Stvarnopravnega zakonika
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Kadar med dediči pride do spora o obsegu zapuščine, je po 212. členu ZD prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev stranke na pravdo (ali na upravni postopek) obligatorna.

V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek in na pravdo zoper sodedinje (A. A., B. B. in C. C.) napotilo dedinjo D. D., ki zatrjuje, da stanovanje, posamezni del št. 48 v stavbi 100, k. o. ..., ne sodi v zapuščino.

2. Dedinja se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev celotnega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da bi sodišče moralo na pravdo napotiti pritožničine sodedinje. Pritožnica je namreč pridobila posest in lastninsko pravico na celotnem stanovanju na naslovu ... Dejanski predmet prodajne pogodbe z dne 8. 3. 2021, ki jo je sklenila z zapustnico, sta bila posamezna dela št. 48 in 49, kot skupna celota.

3. Na pritožbo sta odgovorili sodedinji A. A. in C. C. Poudarjata, da je v zemljiški knjigi kot edina lastnica spornega stanovanja vpisana zapustnica. Zatrjevana pritožničina pravica je manj verjetna, zato predlagata zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kadar med dediči pride do spora o obsegu zapuščine, je po 212. členu Zakona o dedovanju (ZD) prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev stranke na pravdo (ali na upravni postopek) obligatorna. Ker se dedinje v obravnavanem primeru razhajajo glede vprašanja, ali v zapuščino sodi tudi sporno stanovanje, se pritožnica neutemeljeno upira prekinitvi zapuščinskega postopka.

6. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da pritožnica doslej ni izkazala zatrjevane lastninske pravice na spornem stanovanju. 1 V zemljiški knjigi je namreč kot njegova lastnica še vedno vpisana zapustnica, medtem ko je bil predmet prodajne pogodbe z dne 8. 3. 2021, na katero se sklicuje pritožnica, le posamezni del št. 49 v isti stavbi. Drugačna pogodbena volja pogodbenic iz predložene pogodbe ni razvidna. Ker torej pritožnica nima pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na spornem stanovanju, je sodišče prve stopnje pri tehtanju verjetnosti pravice utemeljeno dalo prednost publicitetnemu načelu oziroma domnevi iz 11. člena Stvarnopravnega zakonika, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Pritožnica torej neutemeljeno nasprotuje tudi svoji napotitvi na pravdo.

7. Pritožbeni razlogi, ne zatrjevani in ne uradoma upoštevni, po navedenem niso podani. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

1 Gre za posamezni del št. 48 v stavbi št. 100 k. o. ... .