Supreme Court allows appeal regarding dismissal of weekly leave compensation claim and procedural violations.

Revizija se dopusti glede vprašanj:

‒ ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP;

‒ ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek tožnika za plačilo odškodnine zaradi onemogočenega tedenskega počitka.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

• ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP;

• ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek tožnika za plačilo odškodnine zaradi onemogočenega tedenskega počitka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, naj tožniku v roku osmih dni plača 3.650,24 EUR odškodnine za neizkoriščen tedenski počitek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 3. 2017 do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek tožnika zavrnilo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

– ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek tožnika za plačilo odškodnine zaradi onemogočenega tedenskega počitka;

– ali je sodišče druge stopnje zagrešilo kršitev iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 180. členom ZPP, ko je štelo, da sodišče prve stopnje ni ustrezno ovrednotilo, kako podrobne trditve je potrebno navesti glede dela, ki krši pravico do tedenskega počitka;

– ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je štelo za zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je s pavšalnimi ugotovitvami o tožnikovih obveznostih utemeljena kršitev tožnikove pravice do tedenskega počitka;

– ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da poveljniške naloge, sestanki z nadrejenimi in podrejenimi, poročanje in večerno kontroliranje prisotnosti v bivalnikih ni predstavljalo dela;

– ali je sodišče druge stopnje zagrešilo kršitev iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 214. členom ZPP, ko je štelo, da tožnikove vsakodnevne poveljniške delovne naloge ne predstavljajo dela, čeprav je bilo to med strankama v posledici neprerekanja s strani toženke nesporno;

– ali je sodišče druge stopnje s stališčem, da „golo informiranje, oziroma neformalno predajanje zadolžitev za naslednji dan predstavlja del vojaške rutine, ki nima narave formalnega in organiziranega sestanka." zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP;

– ali je sodišče druge stopnje zagrešilo kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z obrazložitvijo glede narave sestankov, njihovega trajanja, glede na obrazložitev navedenih nalog v tožbi in prvi ter drugi pripravljalni vlogi tožnika;

– ali je sodišče druge stopnje zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je zavrnilo zahtevek brez opredelitve do vseh opravil, ki jih je tožnik zatrjeval, na podlagi katerih je prvostopno sodišče zahtevku v celoti ugodilo;

– ali delovni čas pomeni vsako obdobje, v katerem je delavec na delu, na voljo delodajalcu in izvaja svoje naloge v skladu z nacionalno zakonodajo in običaji, tudi za podčastnika poveljnika oddelka na mednarodni misiji;

– ali poveljniška opravila - načrtovanje nalog, sestanki z nadrejenimi in nato podrejenimi glede dela, nadziranje podrejenih, poročanje podrejenim o nalogah in nadrejenim o izvršenih nalogah ter redni sestanki v zvezi z navedenimi opravili, ki jih tožnik ni mogel opustiti niti v času, ko mu je bil namenjen tedenski počitek, pomenijo delovni čas za tožnika na predmetni misiji;

– ali tožnikova obveza izvajanja poveljniških opravil na prost dan na podlagi ukaza, s katerim je bil poslan na misijo, namere poveljnika in poslanstva na misiji pomenijo, da je tožnik izvajal svojo dejavnost in svoje naloge, kot poveljnik oddelka, v skladu z nacionalno zakonodajo in običaji za podčastnika poveljnika oddelka na mednarodni misiji;

– ali tožnikova obveza izvajanja poveljniških opravil, dejstvo, da je imel odrejen kraj, kjer se je moral ves čas misije nahajati, dejstvo, da je moral v vsakem trenutku prevzeti delovno nalogo po odredbi delodajalca, pomenijo, da je bil tožnik na delu, na voljo svojemu delodajalcu in izvajal svojo dejavnost poveljnika oddelka v skladu z nacionalno zakonodajo in običaji;

– ali dejstvo, da Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami določa plačo pripadnika SV na misiji ne glede na konkretno število opravljenih ur, pomeni, da je pripadnik SV na misiji ves čas na delu, na voljo svojemu delodajalcu in izvaja svojo dejavnost ali svoje naloge v skladu z nacionalno zakonodajo in običaji in če da, ali se tak čas šteje za delovni čas ali počitek;

– ali je konkretizirane vsakodnevne delovne naloge, ob njihovem podrobnem opisu ter določitvi minimalnega trajanja posameznih nalog, kot so trajale vsak dan, trditvah, v katerem delu dneva se je posamezna delovna naloga izvajala, šteti za dovolj podrobno opredeljene;

– ali je za zadostno trditveno podlago potrebno delo, ki je vsak dan enako, za katero je navedeno, koliko je minimalno trajalo in obrazloženo, na kakšni podlagi je bilo obvezno, za vsak dan posebej treba še enkrat opisati in navesti datume.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku 1 (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku, zato je na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo revizijo glede teh vprašanj.

7. Odločitev je bila sprejeta soglasno v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji.