Appeal dismissed; default judgment upheld as respondent failed to rebut plaintiff's claim for damages.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the respondent's appeal and upheld the first-instance judgment ordering payment of 2,400 EUR. The respondent argued she was a victim of domestic violence and had poor financial means, but the court found these claims unsubstantiated and irrelevant to the appeal. Since the respondent did not answer the appeal, the court applied the default judgment rules of the Code of Civil Procedure, confirming the lower court's decision.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 318. člen; 338. člen 2. odst. Pritožba stranke, ki ne odgovori na pritožbo, ni utemeljena, če tožbeni zahtevek izhaja iz dejstev, ki jih tožnik izkazuje, in pogoji za zamudno sodbo so izpolnjeni.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožnik zatrjuje pravno priznano škodo v obliki duševnih bolečin zaradi posega v osebnostno pravico do družinskega življenja, ki jo sodna praksa priznava, pri čemer zahtevana odškodnina od sodne prakse ne odstopa.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka tožniku v roku 15 dni dolžna plačati 2.400 EUR.
2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka, ki opozarja na svoje slabo premoženjsko stanje. Navaja, da je tožnik (pomotoma ga označi kot toženo stranko) nasilnež, bivši zapornik, da ogroža njo in njuno hči ter ne plačuje preživnine.
3. Na pritožbo je odgovoril tožnik ter navedel, da toženkine trditve niso resnične niti izkazane, zato predlaga, da jo sodišče zavrne.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V obravnavani zadevi tožnik zahteva plačilo odškodnine zaradi protipravnega ravnanja toženke, ki ni spoštovala sodne odločitve o izvrševanju stikov z mladoletno hčerko, je te preprečevala, se ni odzivala na pozive Centra za socialno delo in sodišča, s čimer je kršila njegove starševske pravice, mu onemogočila sodelovanje pri vzgoji in mu povzročila duševne bolečine. Tožnik torej zatrjuje pravno priznano škodo v obliki duševnih bolečin zaradi posega v osebnostno pravico do družinskega življenja, ki jo sodna praksa priznava, pri čemer zahtevana odškodnina (2.400 EUR) od sodne prakse ne odstopa 1 . Ker toženka na tožbo ni odgovorila, je sodišče o tožbenem zahtevku odločilo z zamudno sodbo.
6. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 318. členu določa pogoje, po katerih v primeru, če tožena stranka na tožbo ne odgovori, sodišče ugodi tožbenemu zahtevku 2 . Toženka v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvi sodišča, da so bili ti pogoji izpolnjeni, v to pa se je v okviru uradnega preizkusa prepričalo tudi pritožbeno sodišče.
7. Po določilu drugega odstavka 338. člena ZPP zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbene navedbe toženke, v katerih prikazuje tožnika kot nasilneža in se sklicuje na šibko premoženjsko stanje, ne sodijo v okvir dopustnih pritožbenih razlogov, zato jih pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.
8. Ker v pritožbi navedeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.
1 Odločbe VS RS II Ips 14/2016, II Ips 53/2006, VSL I Cp 1459/2017.
2 Ti pogoji so: (1) da je tožba pravilno vročena v odgovor, (2) da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, (3) da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in (4) da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.