Legislator Case Law & Legislation
VSL Sodba II Cp 1625/2022 ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.1625.2022 AI generated

Appeal dismissed in small claims case; new evidence and facts must be presented in first written submissions. New evidence and facts must be presented in first written submissions. Appeal dismissed in small claims case; new evidence and facts must be presented in first written submissions.

Case Number VSL Sodba II Cp 1625/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment in a small claims dispute regarding unpaid insurance premiums. The appellant argued that the court erred by rejecting her request for new evidence and documents submitted in a second written submission. The court held that parties in small claims proceedings must present all facts and evidence in their initial filings, and exceptions for new evidence are strictly limited to situations where they are necessary to respond to the opposing party's specific requests.

Legislator headnote

AI generated

451. člen ZPP; 452. člen ZPP: In small claims proceedings, parties must present all facts and evidence in their first written submissions; exceptions allowing new evidence in subsequent filings are strictly limited to situations where such evidence is necessary to respond to the opposing party's specific requests.

Keywords

AI generated
small claims proceedings new evidence rule written submissions procedural preclusion appeal admissibility ZPP small claims first instance judgment

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Stranki v sporih majhne vrednosti lahko praviloma navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze samo v prvem paru pisnih vlog (v tožbi oziroma, če se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo oziroma v prvi pripravljalni vlogi). Izjema glede prepovedi navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v drugem paru vlog bi lahko veljala le, če bi bilo navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov nujno zaradi odgovora na prejeto vlogo nasprotne stranke. Te izjeme pa ni mogoče razlagati tako široko, da bi s tem strankama dejansko omogočili, da šele v drugi vlogi, sklicujoč se na ugovore nasprotne stranke, navedeta vse tisto, kar bi morali navesti že v prvi vlogi. Enako velja za predlaganje dokazov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica s tožbo od toženke zahteva plačilo neplačanih obrokov zavarovalnih premij po dveh zavarovalnih pogodbah. Sodišče prve stopnje je zahtevku v celoti ugodilo in toženki naložilo, da tožnici plača 415,84 EUR s pripadki.

2. Zoper odločitev se pritožuje toženka. Navaja, da je v odgovoru na pripravljalno vlogo tožnice prosila za izpis polic in konto kartic za A. A., B. B. in C. C. Zavarovalnica navedenega ni predložila. Ponovno prosi za te dokumente, saj so po njeni evidenci obroki poravnani.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej pravdni zadevi gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), saj vtoževani znesek ne presega 2.000 EUR. Po 1. odstavku 458. člena ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja torej niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Pritožnica s trditvijo, da je predlagala, da tožnica predloži določeno dokumentacijo, a slednja tega ni storila, smiselno uveljavlja kršitev pravice do izvedbe predlaganega dokaza, to je kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Po pregledu spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje očitane kršitve ni storilo. Pritožnica je namreč predlog, ki ga ponavlja v pritožbi, ponudila šele v drugi pripravljalni vlogi. To pa je prepozno. Kot je pravilno pojasnjeno že v izpodbijani sodbi, mora v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi oziroma, če se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kot se je v tej zadevi, v prvi pripravljalni vlogi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo oziroma v tej zadevi v prvi pripravljalni vlogi (451. člen ZPP). Vsaka stranka sicer lahko nato vloži še eno pripravljalno vlogo, v kateri pa lahko le odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalni vlogi nasprotne stranke (452. člen ZPP). Stranki v sporih majhne vrednosti lahko torej (praviloma) navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze samo v prvem paru pisnih vlog (451. člen ZPP). Izjema glede prepovedi navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v drugem paru vlog bi lahko veljala le, če bi bilo navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov nujno zaradi odgovora (primerjaj 451. in 452. člen ZPP) na prejeto vlogo nasprotne stranke. Te izjeme pa ni mogoče razlagati tako široko, da bi s tem strankama dejansko omogočili, da šele v drugi vlogi, sklicujoč se na ugovore nasprotne stranke, navedeta vse tisto, kar bi morali navesti že v prvi vlogi. Enako velja za predlaganje dokazov. Z drugačno razlago 451. in 452. člena ZPP bi sodišče nedopustno ožilo učinke poostrenega načela prekluzije, ki velja v sporih majhne vrednosti.

8. Pritožnica je s svojim predlogom, da tožnica predloži dodatno dokumentacijo (izpis polic in konto kartic), skušala priti do dokazila za svojo trditev, da je dolg poravnan. Gre za trditev, ki jo je ponudila v ugovoru, kasneje pa jo je, ko je prejela obrazloženo vlogo tožnice s priloženimi dokazi o obstoju terjatve in njeni višini, ponovila v prvi pripravljalni vlogi. Ker je že po prejemu prve tožničine vloge (tožbe) lahko ugotovila, da tožnica z njene strani zatrjevanih plačil nima evidentiranih, bi vse dokaze o tem (med drugim tudi sporni predlog), morala ponuditi v prvi pripravljalni vlogi. Ta pa je bila, kot izhaja iz podatkov spisa, vsebinsko prazna in brez dokaznih predlogov. Sodišče prve stopnje je zato pravilno obrazložilo, da so navedbe in dokazi, ki jih je toženka podala v drugi pripravljalni vlogi, prepozni.

9. Pritožnica s trditvijo, da je dolg po njeni evidenci poravnan, nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Kot je bilo zgoraj že pojasnjeno, zmotna in nepolna ugotovitev dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog. Na pritožbene navedbe v tej smeri zato pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj to ni potrebno.

10. Ker drugih pritožbenih razlogov pritožnica ne uveljavlja, je pritožbeno sodišče odločitev po uradni dolžnosti preizkusilo še v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje uradoma upoštevnih kršitev postopka ni storilo. Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev (med katerimi je tudi ugotovitev, da pritožnica zneska, ki ga tožnica terja s tožbo, ni (niti delno) poravnala), 1 pa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Ker je materialnopravna podlaga za odločitev že predstavljena v izpodbijani sodbi, razumljivo pa je obrazložena tudi uporaba prava glede na okoliščine konkretnega primera, tega pritožbeno sodišče ne ponavlja, ampak se na razloge sodišča prve stopnje le sklicuje.

11. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Toženka stroškov za pritožbo ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o tem ni odločalo. Stroški tožnice, ki so ji nastali z odgovorom na pritožbo, pa so bili glede na vsebino pritožbe, nepotrebni. Tožnica jih zato nosi sama (155. člen ZPP v zvezi z 165. členom ZPP).

1 Glej razloge v točkah 21 do vključno 25 izpodbijane sodbe.