Appeal dismissed; heir relying on will is more likely to succeed than statutory heir in will validity disputes.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision directing statutory heirs to sue for the invalidity of a written will. The appellant argued the lower court erred by not hearing a witness whose testimony was crucial for determining the will's validity. The court ruled that when heirs dispute the facts necessary to decide a will's validity, the statutory heirs must initiate proceedings because the right based on a will is presumptively stronger than the statutory right.
Legislator headnote
AI generated210. člen ZD; 163. člen ZD v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP: When heirs dispute facts essential to determining the validity of a will, the statutory heirs must be directed to initiate legal proceedings, as the right based on a will is presumed more likely to succeed than the statutory right.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Glede na to, da oporoka na prvi pogled izpolnjuje formalne pogoje za veljavnost, je pravica dediča, ki se opira na oporoko, verjetnejša kot pravica dediča, ki se opira na zakon.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zakonite dediče po pokojni napotilo na pot pravde zoper oporočne dedinje in jim naložilo, da morajo v 30-tih dneh od pravnomočnosti sklepa vložiti tožbo, v kateri bodo uveljavljali neveljavnost zapustničine pisne oporoke pred pričami z dne 11. 7. 2017, ki je bila razglašena 5. 10. 2021 pred Okrajnim sodiščem v Cerknici.
2. Odločitev sodišča izpodbija zakonita dedinja A. A., ker je prepričana, da je sodišče zmotno uporabilo določila materialnega prava, ko jo je z zahtevkom na ugotovitev neveljavnosti pisne oporoke pred pričami napotilo na pravdni postopek zoper oporočne dediče. Navaja, da je sodišče kršilo določila postopka, ker v zapuščinskem postopku ni zaslišalo oporočne priče B. B. Ta dokaz pa bi bil ključen za odločitev pravica katere stranke je manj verjetna in katera stranka bi morala biti napotena na pot pravde. Zaradi opustitve izvedbe tega dokaza je sodišče sprejelo napačno materialnopravno odločitev.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zapuščinsko sodišče je ugotovilo, da je med zakonitimi dediči in oporočnimi dediči sporno dejstvo, ali je pokojna podpisala oporoko v navzočnosti obeh oporočnih prič pred katerima je izjavila, da je to njena oporoka. Ker so med dediči sporna dejstva od katerih je odvisna odločitev o veljavnosti oporoke pred pričami, je pravilno zapuščinski postopek prekinilo in zakonite dediče napotilo na pot pravde (1. točka drugega odstavka 210. člena ZD). Pravica dediča, ki se opira na oporoko, je namreč verjetnejša kot pravica dediča, ki se opira na zakon glede na to, da je oporoka na prvi pogled formalne pogoje za veljavnost izpolnjevala. Bila je namreč podpisana s strani dveh prič. Dokaze v zvezi z izpolnjenostjo obličnosti pa bo izvajalo in presojalo sodišče, ki bo odločalo o tožbi na vložitev katere je pritožnica napotena.
5. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep zapuščinskega sodišča prve stopnje (163. člen ZD v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).