Court dismisses appeal where owner failed to prove non-driving despite initial evidence and witness testimony.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal rejected the appellant's appeal, upholding the first-instance court's decision to confirm the traffic violation. The appellant claimed they were not the driver, citing a witness who testified to the actual driver's identity, but the court found the witness statement unconvincing and the appellant failed to meet the required burden of proof. Consequently, the court ruled that the owner did not sufficiently exculpate themselves under the relevant traffic law provisions.
Legislator headnote
AI generated8. člen ZPrCP; 66. odst. 2 ZP-1; Lastnik vozila, ki izkaže z določeno stopnjo verjetnosti, da ni bil voznik, razbremeni odgovornosti, vendar mora sodišče izvesti predlagane dokaze, ki pa so predmet dokazne ocene.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
II. Storilec mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 60,00 EUR.
[JEDRO]
Drži, da za razbremenitev odgovornosti po 8. členu ZPrCP zadošča, da lastnik že z določeno stopnjo izkaže, da ni vozil in da to lahko stori tudi s predlaganjem ustreznih dokazov. Če pa sodišče te dokaze izvede, so predmet dokazne ocene.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru po uradni dolžnosti spremenilo pravno kvalifikacijo očitanega prekrška in izrečeno sankcijo, sicer pa je zahtevo storilca za sodno varstvo zoper plačilni nalog Postaje prometne policije Koper št. 5000001817222 z dne 31.5.2021 zavrnilo.
2. Zoper sodbo se storilec pritožuje po svoji zagovornici. Vztraja, da je že v zahtevi za sodno varstvo zanikal, da bi bil on tisti, ki je storil prekršek, in je tudi navedel dejanskega lastnika. V postopku je sodišče zaslišalo pričo, ki je potrdila navedbo storilca, da storilec v krajevnih in časovnih okoliščinah prekrška ni bil voznik njegovega vozila. Sodišče je neobrazloženo ugotovilo, da naj bi bilo pričanje zmedeno, pri čemer pričanje tudi napačno povzema.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Drži, da za razbremenitev odgovornosti po 8. členu ZPrCP zadošča, da lastnik že z določeno stopnjo izkaže, da ni vozil in da to lahko stori tudi s predlaganjem ustreznih dokazov. Če pa sodišče te dokaze izvede, so predmet dokazne ocene. V zahtevi za sodno varstvo je storilec navedel, da je avtomobil vozil A. A. in predlagal njegovo zaslišanje. Sodišče je pričo zaslišalo in zato pravilno ocenjevalo njeno izpovedbo. Na podlagi izvedene dokazne ocene je ugotovilo, da lastnik vozila niti z zahtevano stopnjo verjetnosti ni izkazal, da je dejanski storilec prekrška A. A. Gre za dejansko ugotovitev, ki ni dopusten pritožbeni razlog po določbi drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, saj se storilec ni uspel ekskulpirati.
5. Ne drži niti pritožbena navedba, da naj bi sodišče izpovedbo povzelo napačno. Izpovedba je namreč povzeta praktično dobesedno po zapisniku (storilec je bil na zaslišanju navzoč in na vsebino ni imel pripomb).
6. Na podlagi vsega povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).
7. Pritožnik mora na podlagi taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 60,00 EUR sodne takse za pritožbo.