Court allows appeal where victim's non-attendance at trial does not trigger prosecution withdrawal if summoned as a party, not a witness.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Oškodovanec ima v kazenskem postopku dvojno funkcijo, saj je hkrati procesni subjekt in priča. Zato je pri pravnih posledicah oškodovančeve neudeležbe na glavni obravnavi treba razlikovati, v kakšnem svojstvu je bil vabljen. Če je bil oškodovanec vabljen kot priča, je njegova udeležba na glavni obravnavi obvezna in je posledica neizpolnitve obveznosti v vzpostavitvi domneve umika predloga za pregon. Če pa je bil vabljen kot procesni subjekt, je posledica njegove neudeležbe le izguba možnosti sodelovati pri izvajanju dokazov na glavni obravnavi (drugi odstavek 59. člena ZKP). Ker v konkretnem primeru oškodovanka na glavno obravnavo ni bila vabljena v svojstvu priče, temveč v svojstvu procesnega subjekta, njena navzočnost na glavni obravnavi ni bila obvezna in ne morejo nastopiti posledice iz tretjega odstavka 306. člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Cerknici iz razloga po tretjem odstavku 293. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z 2. točko 357. člena ZKP ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca, potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice, potrebni izdatki oškodovanke ter potrebni izdatki in nagrada njenega pooblaščenca, proračun.

2. Zoper sklep se je pritožila državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 preganja na predlog oškodovanke, ki na glavno obravnavo 11. 5. 2022, kljub temu da je vabilo prejela 23. 2. 2022, ni pristopila in svojega izostanka ni opravičila, zaradi česar je nastopila zakonska domneva o umiku predloga za pregon. Pritožnica tako stališče sodišča prve stopnje utemeljeno kritizira, saj je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 306. člena ZKP.

5. Sodišče prve stopnje je oškodovanko kot pričo vabilo na narok 16. 6. 2021 in jo pravilno opozorilo na posledice neodzivnosti. Oškodovanka se je vabilu odzvala in pristopila na narok, na katerem je bila zaslišana kot priča. Po njenem zaslišanju nobena izmed strank ni podala predloga za njeno ponovno zaslišanje. Sodišče prve stopnje je na naroku 16. 6. 2021 sklenilo, da glavno obravnavo zaradi izvedbe dokaznega postopka z zaslišanjem prič B. B., C. C., D. D., E. E. in F. F. preloži na 1. 12. 2021. Ker na narok 1. 12. 2021 niso pristopile vse povabljene priče, je sodišče prve stopnje, zaradi zaslišanja D. D., B. B. in E. E., glavno obravnavo preložilo na 23. 2. 2022. Na narok 23. 2. 2022 ni pristopila nobena od navedenih prič. Sodišče prve stopnje je, zaradi zaslišanja navedenih prič in nadaljevanja dokaznega postopka, glavno obravnavo preložilo na 11. 5. 2022, kar so navzoči na glavni obravnavi, med drugim tudi oškodovanka, vzeli na znanje in se odpovedali posebnemu pisnemu vabilu, kar so potrdili s svojim podpisom (list. št. 376). Oškodovanka na narok 11. 5. 2022 ni pristopila.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila oškodovanka na naroku 23. 2. 2022 seznanjena z novim datumom glavne obravnave, pri tem pa ji ni bil dan izrecen pouk, da se mora naroka 11. 5. 2022 udeležiti pod pretnjo vzpostavitve domneve umika predloga za pregon. Tako ni mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da je bila oškodovanka ob vabljenju na glavno obravnavo 11. 5. 2022 izrecno opozorjena na pravne posledice neupravičene neudeležbe, niti ne drži, da je bila njena udeležba na tem naroku obvezna.

7. Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog in oškodovanec, ki je bil v redu povabljen kot priča, ne pride na glavno obravnavo in svojega izostanka ne opraviči, se šteje, da je umaknil predlog za pregon (tretji odstavek 306. člena ZKP). V takem primeru se pred začetkom glavne obravnave za to dejanje izda sklep o ustavitvi kazenskega postopka, po začetku glavne obravnave pa sodba, s katero se obtožba zavrne. Navedena določba upošteva, da ima oškodovanec v kazenskem postopku dvojno funkcijo, saj je hkrati procesni subjekt in priča. Zato je pri pravnih posledicah oškodovančeve neudeležbe na glavni obravnavi treba razlikovati, v kakšnem svojstvu je bil vabljen. Če je bil oškodovanec vabljen kot priča, je njegova udeležba na glavni obravnavi obvezna in je posledica neizpolnitve obveznosti v vzpostavitvi domneve umika predloga za pregon. Če pa je bil vabljen kot procesni subjekt, je posledica njegove neudeležbe le izguba možnosti sodelovati pri izvajanju dokazov na glavni obravnavi (drugi odstavek 59. člena ZKP). Ker v konkretnem primeru oškodovanka na glavno obravnavo 11. 5. 2022 ni bila vabljena v svojstvu priče, temveč v svojstvu procesnega subjekta, njena navzočnost na glavni obravnavi ni bila obvezna in ne morejo nastopiti posledice iz tretjega odstavka 306. člena ZKP. Odločitev sodišča prve stopnje je torej vsebinsko napačna.

8. Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kršilo določbo tretjega odstavka 306. člena ZKP kot to pravilno opozarja pritožnica, je pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.