Appeal court vacates conditional sentence revocation due to procedural error regarding the calculation of the performance deadline.

I. Ob obravnavanju pritožbe zagovornika obsojenega se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.

II. Stroški postopka za preklic pogojne obsodbe na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obremenjujejo proračun.

[JEDRO]

V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Novem mestu 11. 12. 2019 obsojenega spoznalo za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1. Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 je obsojenemu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen enega leta zapora, ki ne bo izrečena, če obsojeni v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod nadaljnjim pogojem, da oškodovancu A. A. povrne znesek 1.500,00 EUR v enem letu in šestih mesecev po pravnomočnosti sodbe.

Višje sodišče v Ljubljani je 26. 10. 2020 odločilo, da se pritožbi pooblaščenca oškodovanke B. B. ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o stroških kazenskega postopka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanke B. B., v nerazveljavljenem delu pa je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Okrožno sodišče v Novem mestu je v ponovljenem sojenju 8. 12. 2021 razsodilo, da se obsojenega na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in mu naložilo v plačilo morebitne potrebne izdatke oškodovanke B. B. ter nagrado in potrebne izdatke njenega pooblaščenca.

Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. III K 39044/2018 z dne 8. 12. 2021 postala pravnomočna istega dne in ne 2. 11. 2020 kot napačno navaja prvostopenjsko sodišče v točki 2 izpodbijane sodbe, zato tudi določen rok enega leta in šestih mesecev zapora za izpolnitev obsojenčeve premoženjske obveznosti še ni potekel.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je na podlagi 506. člena ZKP preklicalo pogojno obsodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. II K 39044/2018 z dne 11. 12. 2019 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Kp 39044/2018 z dne 26. 10. 2020 in v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. II K 39044/2018 z dne 8. 12. 2021 s katero je bil obsojeni C. C. spoznan za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1, v kateri mu je bila na podlagi prvega odstavka 205. člena KZ-1 določena kazen enega leta zapora, ki ne bo izrečena, če obtoženi v preizkusni dobi treh let, ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod nadaljnjim pogojem, da oškodovancu A. A. povrne znesek 1.500,00 EUR, v enem letu in šestih mesecih po pravnomočnosti sodbe in obsojenemu izreklo kazen enega leta zapora.

Odločilo je, da stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.

2. Zoper citirano sodbo se je pritožil zagovornik obsojenega iz pritožbenih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v vnovično sojenje sodišču prve stopnje.

3. Pritožbeno sodišče je ob obravnavanju pritožbe zagovornika obsojenega izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.

4. Po proučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča napačna. Na podlagi 506. člena ZKP izvede sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji, na predlog upravičenega tožilca ali oškodovanca, lahko pa tudi po uradni dolžnosti postopek za preklic pogojne obsodbe, če je v njej določeno, da bo kazen izrečena, če obsojenec ne vrne premoženjske koristi, ne povrne škode ali ne izpolni kakšne druge obveznosti in tega ne stori v določenem roku, ki ga določi sodišče.

5. V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Novem mestu 11. 12. 2019 obsojenega spoznalo za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1. Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 je obsojenemu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen enega leta zapora, ki ne bo izrečena, če obsojeni v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod nadaljnjim pogojem, da oškodovancu A. A. povrne znesek 1.500,00 EUR v enem letu in šestih mesecev po pravnomočnosti sodbe. Odločilo tudi je o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca in naložilo povrnitev zneska v višini 1.500,00 EUR, odločilo pa tudi, da se obsojenega oprosti plačila stroškov kazenskega postopka.

Višje sodišče v Ljubljani je 26. 10. 2020 odločilo, da se pritožbi pooblaščenca oškodovanke B. B. ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o stroških kazenskega postopka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanke B. B., v nerazveljavljenem delu pa je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Okrožno sodišče v Novem mestu je v ponovljenem sojenju 8. 12. 2021 razsodilo, da se obsojenega na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in mu naložilo v plačilo morebitne potrebne izdatke oškodovanke B. B. ter nagrado in potrebne izdatke njenega pooblaščenca.

6. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. III K 39044/2018 z dne 8.12.2021 postala pravnomočna istega dne in ne 2. 11. 2020 kot napačno navaja prvostopenjsko sodišče v točki 2 izpodbijane sodbe, zato tudi določen rok enega leta in šestih mesecev zapora za izpolnitev obsojenčeve premoženjske obveznosti še ni potekel. Ta rok bo potekel 8. 6. 2023 in do tedaj mora obsojeni izpolniti naloženi mu pogoj v izrečeni pravnomočni pogojni obsodbi.

7. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da upoštevajoč določila četrtega odstavka 506. člena ZKP ni zakonskih pogojev za preklic pogojne obsodbe oz. podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti, zato je postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo s sklepom.

8. Stroški za preklic pogojne obsodbe na podlagi prvega odstavka 96.člena ZKP obremenjujejo proračun.