Appeal dismissed; court held partition decree does not create prior issue for exclusive ownership claim.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v II. točki izreka) potrdi.

II. Toženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Dejstvo je, da sta bila tožnik in toženec ob vložitvi predmetne tožbe in sta še solastnika nepremičnin. Med njima to ni sporno, kar pomeni, da med njima ne obstoji spor, ali obstaja ta pravica oziroma takšno pravno razmerje, prav na solastninskih upravičenjih pa tožnik tudi utemeljuje svoj zahtevek. Sklep o delitvi nepremičnine ima oblikovalni učinek, spremeni prejšnje pravno razmerje med udeleženci oziroma ga na novo oblikuje. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da bo o izključni lastninski pravici šele odločeno in zato odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za to pravdo. Na to tudi nima vpliva izdana začasna odredba v nepravdnem postopku, saj ta razmerje le začasno ureja. Vprašanje pravnega in ekonomskega interesa pa ni povezano s predhodnim vprašanjem.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predmetni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v zadevah Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 189/2021 in opr. št. II P 504/2021 (I. točka izreka), ni pa ga prekinilo tudi do pravnomočne odločitve v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani N 819/2020 in je predlog toženca v tem delu zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sklepa se je pravočasno iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka pritožil toženec. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da njegovemu predlogu tudi v tem delu ugodi, s stroškovno posledico za tožnika. Prepričan je, da je treba ta pravdni postopek prekiniti tudi do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka N 819/2020, saj bo po zaključku te zadeve odgovorjeno na vprašanje, ali ima tožnik, ki svoj zahtevek gradi na določbah 66., 99. in 100. člena Stvarnopravnega zakonika (in trdi, da je oddajanje nepremičnin posel izrednega upravljanja, za kar je potrebno soglasje vseh solastnikov, da nepremičnine niso razdeljene, in zahteva prepoved poseganja v njegovo solastninsko pravico na določenih delih nepremičnine), izključno lastninsko pravico. Ob izdani začasni odredbi v nepravdnem postopku je jasno, da tožnik za predmetni tožbeni zahtevek nima več pravnega ali ekonomskega interesa, obstoj izključne lastninske pravice na določenem delu pa je predhodno vprašanje v tej pravdi. V nepravdnem postopku sodišče odloča o delitvi solastnih nepremičnin pravdnih strank vsakemu do ene polovice, z začasno odredbo pa je uporabo in upravljanje solastnih nepremičnin tako že razdelilo.

3. Na vročeno pritožbo tožnik ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, zagrešilo tudi ni bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti ne tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP 1 ). Razloge sodišča prve stopnje za odločitev pritožbeno sodišče v celoti sprejema, glede na pritožbene navedbe pa še dodaja.

6. Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno; rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno (13. člen ZPP). Sodišče pa lahko sklene, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo in v tem primeru v skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP odredi prekinitev postopka. Sodišče lahko torej v tem primeru postopek prekine, ni pa k temu zavezano. Poleg tega je toženec zmotno prepričan, da je rešitev te pravde odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali je tožnik izključni lastnik (posameznih delov) nepremičnin. Dejstvo je, da sta bila tožnik in toženec ob vložitvi predmetne tožbe in sta še solastnika nepremičnin. Med njima to ni sporno, kar pomeni, da med njima ne obstoji spor ali obstaja ta pravica oziroma takšno pravno razmerje, prav na solastninskih upravičenjih pa tožnik tudi utemeljuje svoj zahtevek. Sklep o delitvi nepremičnine ima oblikovalni učinek, spremeni prejšnje pravno razmerje med udeleženci oziroma ga na novo oblikuje. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da bo o izključni lastninski pravici šele odločeno in zato odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za to pravdo. Na to tudi nima vpliva izdana začasna odredba v nepravdnem postopku, saj ta razmerje le začasno ureja. Vprašanje pravnega in ekonomskega interesa pa ni povezano s predhodnim vprašanjem.

7. Glede na navedeno so vsi pritožbeni očitki neutemeljeni. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče v sklepu sodišča prve stopnje ni našlo nobenih napak, ga je v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. in prvem odstavku 154. člena ZPP. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami.