Appeal dismissed; foreign penalty decision recognized and enforced despite non-receipt claims.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Storilki je odločba o prekršku bila vročena na naslovu, ki je naslov njenega stalnega prebivališča kot tudi naslov za vročanje. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno in protispisno zatrjuje, da storilki predmetna odločba o prekršku ni bila vročena. S pavšalnimi navedbami, da pošte na tem naslovu dlje časa ni prejemala, namreč ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki izhajajo iz navedene javne listine.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji Bezirkshauptmannschaft Graz Umgebung, št. BHGU/60619016XXXX/2019 z dne 28. 12. 2020, ki je postala pravnomočna 20. 2. 2021, zoper storilko A. A., EMŠO ..., rojeno ... v ... stanujočo ..., državljanko Republike Slovenije, prizna in izvrši (I. točka izreka), ugotovilo, da je bila storilka z zgoraj navedeno odločbo spoznana za odgovorno, ker je storila prekršek po 2. odstavku 103. člena Zakona o cestnem prometu, ter je zato na podlagi 1. odstavka 134. člena Zakona o cestnem prometu dolžna poravnati denarno sankcijo v višini 80,00 evrov po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, v kolikor denarne sankcije v roku ne bo plačala, se bo izterjala prisilno (II. točka izreka) ter sklenilo, da lahko po poteku roka za plačilo denarne sankcije, pri Finančni upravi Republike Slovenije zaprosi za obročno plačilo (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se storilka pravočasno pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Zatrjuje, da se je na dan 18. 2. 2020 kot tudi čez celo leto z avtom na delo vozil njen bivši partner, glede katerega posreduje podatke. Poudarja, da z njim ne živi že več kot eno leto ter da tudi pošte na tistem naslovu dlje časa ni prejemala, saj nima stikov z njim.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 5. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije. Iz opisa dejanj v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tako izhaja, da je storilka bila sankcionirana, ker kot imetnica prometnega dovoljenja v roku dveh tednov po vročitvi poziva ni posredovala informacije o tem, kdo je dne 18. 2. 2020 vozil osebno vozilo, reg. št ..., zaradi česar ji je bila izrečena globa v višini 80,00 EUR.

6. V zvezi s trditvami pritožnice, da pošte na naslovu, na katerega se glasi odločba, že dlje časa ni prejemala, s čimer smiselno zatrjuje, da ji v postopku pred prekrškovnim organom Republike Avstrije ni bila dana možnost, da bi se izjavila o prekršku, pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da iz podatkov spisa, konkretno priložene fotokopije vročilnice na l. št. 13 spisa izhaja, da ji je odločba o prekršku bila vročena na naslovu ... dne 5. 2. 2021. Navedeni naslov je glede na poizvedbe sodišča prve stopnje v predmetnem postopku od 31. 8. 2017 dalje tako naslov njenega stalnega prebivališča kot tudi naslov za vročanje (l. št. 15 spisa). Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno in protispisno zatrjuje, da storilki predmetna odločba o prekršku ni bila vročena. S pavšalnimi navedbami, da pošte na tem naslovu dlje časa ni prejemala, namreč ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki izhajajo iz navedene javne listine.

7. Odločba tujega prekrškovnega organa je glede na podatke spisa postala pravnomočna 20. 2. 2021. V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice zato ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Sicer pritožba niti ne zatrjuje, da je informacije o vozniku motornega vozila z reg. št. ... posredovala organu države izdaje v roku, ki ji ga je tuji prekrškovni organ določil, v kolikor pa s temi pritožbenimi trditvami šele sedaj sporoča zahtevane podatke, pa je storilki pojasniti, da so te pritožbene navedbe v postopku priznanja in izvršitve (pravnomočne) odločbe tujega prekrškovnega organa neupoštevne in posledično neutemeljene.

8. Glede na vse navedeno ni nobenega dvoma o tem, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje.

9. Ker je pritožba storilke neutemeljena in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).