Supreme Court rejects transfer of jurisdiction in guardianship case due to lack of impartiality concerns and procedural timing.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče je v podobnem svaštvenem razmerju stranke v predhodni zadevi že preneslo pristojnost na drugo sodišče. A tam je šlo za pravdni postopek, tu pa za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predlagateljica je podala predlog za prenos krajevne pristojnosti. Tega je utemeljila z dejstvom, da je prvi nasprotni udeleženec tast A. A. Ta naj bi od leta 2007 do septembra 2015 opravljala sodniško funkcijo na sodišču, ki odloča o zadevi. A. A. na Delovnem sodišču v Kopru trenutno opravlja funkcijo sodnice porotnice in je med sodniki sodišča, ki odloča o zadevi, dobro poznana. Obe sodišči imata namreč sedež na istem naslovu in poslujeta v isti stavbi. Predlagateljica se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča I R 7/2016 z dne 28. 1. 2016. V njem je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo, ker je bila tožnica tašča nekdanje sodnice pravdnega oddelka sodišča, ki odloča v sporu in je bila predlagana tudi kot ena od prič.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

4. Predlagateljica pravilno navaja, da je Vrhovno sodišče s sklepom I R 7/2016 z dne 28. 1. 2016 ugodilo predlogu za prenos pristojnosti, ker je bila v tisti zadevi tožnica tašča nekdanje sodnice pravdnega oddelka sodišča, ki odloča o sporu in je bila predlagana tudi kot ena od prič. Argument precedensa bi torej lahko govoril v prid prenosu pristojnosti tudi v tej zadevi.

5. Med predhodno in obravnavano zadevo sta dve pomembni razliki. V predhodni zadevi je šlo za pravdni postopek, v katerem se dve nasprotujoči stranki borita za zmago v postopku. Obravnavana zadeva je, drugače, nepravdna zadeva. Tu ne gre za spopad dveh nasprotujočih si strank, marveč za zavarovanje koristi nasprotnega udeleženca, zoper katerega se predlaga postavitev pod skrbništvo. Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščina, da naj bi bila snaha nasprotnega udeleženca nekoč sodnica na tem sodišču, sedaj pa naj bi bila sodnica porotnica na delovnem sodišču, ki posluje v isti stavbi, po prepričanju Vrhovnega sodišča v očeh zunanjega opazovalca ne vzbuja dvoma v nepristranskost sodišča, ki sodi v tej nepravdni zadevi.

6. Druga okoliščina, ki obravnavano zadevo razlikuje od predhodne, pa je okoliščina, da je predlagateljica sama vložila predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo na Okrajno sodišče v Kopru ter da v predlogu okoliščine, na katero se sklicuje sedaj, ni niti navedla, še manj problematizirala. Postopek se je začel 5. 5. 2022 in od tedaj je sodišče že opravilo nekaj procesnih dejanj. Ko je postopek nekaj časa že v teku, je tudi to okoliščina, ki jo je treba upoštevati pri presoji, ali je predlog za prenos pristojnosti utemeljen ali ne. Tek postopka z opravljenimi procesnimi dejanji je razlog, ki govori zoper ugoditev predlogu.

7. Nazadnje je tu še tretja okoliščina. Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je postopek, v katerem je treba zaslišati domnevno že ostarelega in obolelega nasprotnega udeleženca. To pa je lažje storiti blizu njegovega prebivališča, kakor v kraju, ki je od njegovega bivališča oddaljen. V tovrstnih postopkih Vrhovno sodišče praviloma pristojnost prenese na sodišče, ki je najbližje domu starejših oseb, kjer prebiva nasprotni udeleženec 1 in ne obratno, za kar se zavzema predlagateljica.

8. Upoštevaje vse navedene okoliščine, je Vrhovno sodišče presodilo, da predlog za prenos pristojnosti ni utemeljen in ga je zato zavrnilo.

1 Glej npr. Sklep VSRS I R 23/2022 z dne 6. 4. 2022.