Appeal dismissed; video surveillance footage admissible despite alleged incomplete statutory notice under ZVOP-1.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Na navedbe pritožnikov, da tudi v primeru, če je bilo na objektu opozorilo, da je objekt pod videonadzorom, ni izkazano in tega tudi sodišče ne navaja, da je opozorilo vsebovalo vse z zakonom predpisane bistvene sestavine iz tretjega odstavka 74. člena ZVOP-1, višje sodišče odgovarja, da s takimi navajanji pritožniki razlogov izpodbijanega sklepa sploh ne izpodbijajo, zgolj nakazovanje na hipotetično možnost, da obvestilo o izvajanju videonadzora ni popolno, pa zato nima nobenega upoštevnega pomena. Toliko manj, ker gre za navajanje novih okoliščin, brez kakršnekoli dejanske podlage in zato le za špekulativna sklepanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog obtoženčevih zagovornikov za izločitev dokazov, in sicer posnetkov videonadzornih kamer (A1).

2. Zoper naveden sklep so se obtoženčevi zagovorniki pritožili zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlagali razveljavitev izpodbijanega sklepa in ugoditev predlogu za izločitev dokazov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče po proučitvi razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in spisovnih podatkov ugotavlja, da je obtoženčev zagovornik na predobravnavnem naroku 14. 3. 2022 predlagano izločitev videoposnetkov utemeljeval le s sklicevanjem na to, da opravljanje videonadzora in na tej podlagi pridobljen posnetek, nima pravne podlage. Na te navedbe pritožnika je prvostopenjsko sodišče odgovorilo z razlogi v točki 9 izpodbijanega sklepa, pri čemer se je pravilno oprlo na določbo 74. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), in ko je v zvezi z navedeno in uporabljeno pravno podlago, svoje zaključke povezalo tudi z navedbami prič glede vrste, obsega in načina izvajanja videonadzora ter opravilo presojo pomena posega v pravice obdolženca (pravica do zasebnosti) vis a vis pravic oškodovancev do osebne varnosti in varstva zasebne lastnine, kar je izrecno utemeljilo z razlogi v točki 13 izpodbijanega sklepa. Navedenim razlogom višje sodišče kot pravilnim v celoti pritrjuje.

5. Obtoženčevi zagovorniki so v pritožbi zoper izpodbijan sklep v pretežnem delu le povzemali ugotovitve izpodbijanega sklepa (točka 2, 3 in 4), zato višje sodišče ocenjuje, da tovrstnih povzemanj ni moč šteti kot pritožbenih navedb.

Na nadaljnje navedbe pritožnikov, da tudi v primeru, če držijo izpovedbe prič A. A. in B. B., da je bilo na objektu opozorilo, da je objekt pod videonadzorom, ni pa izkazano in tega tudi sodišče ne navaja, da je opozorilo vsebovalo vse z zakonom predpisane bistvene sestavine iz tretjega odstavka 74. člena ZVOP-1, višje sodišče odgovarja, da s takimi navajanji pritožniki razlogov izpodbijanega sklepa sploh ne izpodbijajo, zgolj nakazovanje na hipotetično možnost, da obvestilo o izvajanju videonadzora ni popolno, pa zato nima nobenega upoštevnega pomena. Toliko manj, ker gre za navajanje novih okoliščin, brez kakršnekoli dejanske podlage in zato le za špekulativna sklepanja.

6. Razen tega pa višje sodišče pripominja, da tudi morebitna dejanska ugotovitev kršitve določb ZVOP-1 v zvezi s tem, ne more vzpostavljati podlage za zaključek, da so na tej podlagi dokazi bili nezakoniti, še posebej ne ob dejstvu, da glede na vsebino določbe 74. člena ZVOP-1 v povezavi z določbo 95. člena istega zakona, ki zaradi morebitnih kršitev določbe 74. člena ZVOP-1, predstavlja le podlago za prekrškovno sankcioniranje. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 6269/2015 z dne 24. 8. 2017 (točka 13). Te ugotovitve so narekovale zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.