Appeal against second-instance dismissal rejected; review always allowed per law, making pre-approval request inadmissible.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo, je vselej dovoljena revizija (tretji odstavek 384. člena ZPP). Ker je torej revizija zoper izpodbijani sklep dovoljena že po samem zakonu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda Dom Nine Pokorn – Grmovje, Pernovo 4a, Žalec, in sicer za čas enega leta od dneva namestitve, ter da je navedeni socialnovarstveni zavod dolžan sprejeti nasprotnega udeleženca takoj ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrglo kot prepozno.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je nasprotni udeleženec vložil predlog za dopustitev revizije, in sicer glede pravnih vprašanj:

- Ali je tri leta in pet mesecev po ugotovljenem neskladju Zakona o duševnem zdravju z Ustavo RS in po preteku dveh let in pol, odkar bi moral Državni zbor RS ugotovljeno protiustavnost odpraviti, sodišče brez obrazložitve citirane odločbe in aplikacije te odločbe v konkretnem primeru pravilno uporabilo Zakon o duševnem zdravju?

- Ali je dopustna uporaba Zakona o duševnem zdravju, ko gre za tako hud poseg v osebnostne pravice, kar je ugotovljeno že z odločbo Ustavnega sodišča RS?

- Ali je dopustna uporaba zakona, ki je razglašen za neskladnega z Ustavo, v kontekstu, da gre za hud poseg v osebno svobodo predlagatelja, glede vročanja, predvsem, ker je bilo sodišče obveščeno o odhodu pravne zastopnice na dopust in ji še do danes ni bila vročena odločba, niti ji ni bila puščena v poštnem predalu?

- Ali je sodišče dolžno ravnati skladno z Ustavo RS in zakonom in ali je treba upoštevati Ustavo RS, ki je višji pravni akt, predvsem v primerih, ko je Ustavno sodišče ugotovilo, da je Zakon o duševnem zdravju v neskladju z Ustavo in upoštevati, da so človekove pravice nad neustavnim Zakonom o duševnem zdravju?

- Ali je dolžnost sodišča, da varuje pri svoji odločitvi, ki temelji na z Ustavo neskladnem zakonu, človekovo pravico do osebne svobode, predvsem v konkretnem primeru, ko predlagatelj ne posega v pravice drugih oseb, saj je celo izvedenec ugotovil, da predlagatelj odreagira le na izzvane konfliktne situacije, torej katerim se je mogoče izogniti?

4. Predlog ni dovoljen.

5. Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo, je vselej dovoljena revizija (tretji odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku, 1 v nadaljevanju ZPP). Ker je torej revizija zoper izpodbijani sklep dovoljena že po samem zakonu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, 2 zato ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP zavrglo.

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Določbe navedenega zakona se v obravnavani zadevi smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 30. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) in 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

2 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS II DoR 424/2018 z dne 10. 12. 2018, II DoR 404/2014 z dne 5. 2. 2015, II DoR 486/2012 z dne 28. 2. 2013, II DoR 320/2012 z dne 15. 11. 2012, II DoR 373/2010 z dne 14. 10. 2010 in II DoR 47/2009 z dne 10. 9. 2009. Primerjaj tudi N. Betetto, O nekaterih vprašanjih dopuščene revizije po ZPP-E, Odvetnik, 92 (2019), str. 7 do 15.