Appeal allowed: Temporary injunction issued to prevent violence, not just damage, under ZIZ Art. 272.

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Izdaja regulacijske začasne odredbe je omogočena ne le za primer, ko bi siceršnji nastanek škode povzročil, da bi sodno varstvo ostalo brez pomena, temveč tudi, kadar je to potrebno za preprečitev uporabe sile. Sila, ki nastane med sodnim postopkom, prav tako namreč lahko povzroči, da bo sodno varstvo ostalo brez pomena, zaradi česar je tudi iz tega razloga dopustna začasna ureditev spornega pravnega razmerja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pravdne stranke so sklenile izročilno pogodbo, katere spremembo zaradi spremenjenih okoliščin s tožbo zahteva tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik).

2. Tožnik je predlagal, da sodišče izda začasno odredbo, s katero se prvo toženi stranki (v nadaljevanju prvemu tožencu) prepoveduje vstop v stanovanjsko hišo in njena uporaba ter da se mu dostop omeji na razdaljo večjo od 150 metrov od navedene stanovanjske hiše.

3. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe ter odločilo, da tožnik sam nosi stroške, povezane s predlogom za izdajo začasne odredbe.

4. V pravočasni pritožbi tožnik uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma podredno z vrnitvijo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je predlagano izdajo začasne odredbe tehtalo le z vidika nastanka škode, ni pa ocenjevalo, ali je podan takšen izjemen položaj, ki upravičuje izdajo predlagane začasne odredbe zaradi preprečitve nasilja. Tožnik je namreč zatrjeval tudi, da bo prvi toženec (spet) uporabil silo v primeru, če bo izročilno pogodbo potrebno izvrševati na pogodbeno dogovorjenem naslovu.

7. Izdaja regulacijske začasne odredbe je omogočena ne le za primer, ko bi siceršnji nastanek škode povzročil, da bi sodno varstvo ostalo brez pomena, temveč tudi, kadar je to potrebno za preprečitev uporabe sile. Sila, ki nastane med sodnim postopkom, prav tako namreč lahko povzroči, da bo sodno varstvo ostalo brez pomena, zaradi česar je tudi iz tega razloga dopustna začasna ureditev spornega pravnega razmerja (272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). Ustavno sodišče RS je v odločbi Up 275/97 je izrecno obrazložilo: ″Takšna začasna odredba je torej lahko dopustna, vendar le ob upoštevanju strogih pogojev: jasen izkaz nevarnosti nasilja ali nenadomestljive škode, pri čemer je interese tožnika potrebno tehtati z interesi toženca. Slednje predvsem zahteva presojo, ali bi začasna odredba lahko bila "reverzibilna", tj. ali bi se kljub izdani začasni odredbi in spolnitvi kasneje po sodbi, če bi ta bila zavrnilna, lahko za toženca vzpostavilo prejšnje stanje. Takšna začasna odredba torej ni mogoča, če bi tožencu nalagala storitev nečesa, kar z razveljavitvijo začasne odredbe kasneje ne bi več bilo mogoče odpraviti, ali opustitev nečesa, česar kasneje (po razveljavitvi začasne odredbe) več ne bi bilo mogoče storiti.″

8. Glede na to, da z gornjega materialnopravnega vidika zadeva ni bila obravnavana, je ostalo dejansko stanje zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno. O izdaji začasne odredbe prvič ne more odločati pritožbeno sodišče, saj bi bil s tem onemogočen ugovorni postopek. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena, 366. člen in 355. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se v postopku zavarovanja uporablja na podlagi 15. člena ZIZ).

9. V novem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje skrbneje opredeliti do navedb v predlogu, ter upoštevaje pravilno materialnopravno izhodišče sprva presoditi, ali se predlagana ureditev stanja nanaša na sporno razmerje, o katerem se odloča v tem postopku, nato pa ali in v katerem okviru je izdaja začasne odredbe umestna. Pri tem gre izpostaviti, da kljub temu, da mora sodišče zelo omejevalno razlagati pojme grozeče nasilje oziroma težko nadomestljiva škoda, pa mora tako ravnati ob hkratnem tehtanju interesov nasprotne stranke.

10. O stroških tega pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 166. člena ZPP).