Court orders expert to provide missing joint mobility measurements to verify disability percentage.

Sodnemu izvedencu dr. A. A., dr. medicine, ..., se naloži, da v zadevi Okrajnega sodišča v Krškem P 89/2020 dopolni izvedensko mnenje z dne 9. 12. 2021 (red. št. 18) in 2. 2. 2022 (red. št. 42) tako, da višjemu sodišču dostavi meritve/izmere gibljivosti obeh zapestnih sklepov (levega nepoškodovanega in desnega poškodovanega) v vse smeri.

Izvedenec je dolžan izdelati dopolnitev mnenja oziroma predložiti meritve/izmere v 30 dneh od prejema tega sklepa in ga predložiti Višjemu sodišču v Ljubljani v treh izvodih, ali pa nemudoma sporočiti eventualne zadržke.

[JEDRO]

Višje sodišče ugotavlja, da je izvedensko mnenje, ki ne vsebuje meritev gibljivosti (podatkov izmer vseh gibov) poškodovanega sklepa v primerjavi z nepoškodovanim zdravim sklepom, nepopolno oz. toliko pomanjkljivo, da ga ni mogoče preizkusiti. Ni mogoče preveriti, ali je omejena gibljivost sklepa res 1/3 ali morebiti manj. Šele podatki o meritvah gibljivosti poškodovanega zapestja v primerjavi z zdravim bodo omogočili preizkus, ali je gibljivost zapestja pri tožniku res zmanjšana v polnem obsegu 1/3, kot je zaključil izvedenec. Nenazadnje je presoja o dokazani stopnji invalidnosti in s tem procent zavarovalne vsote (zavarovalnine) v pristojnosti sodišča, ki mora odločitev sprejeti na podlagi pravilne razlage vsebine določb pogodbenega materialnega prava (Tabela).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik zahteva od toženke (po dveh delnih umikih tožbe) plačilo zneska 1.515 EUR iz naslova zavarovalnine za primer trajne invalidnosti po polici življenjskega zavarovanja Življenjski kasko - asistenca življenja št. ..., katere del so Dopolnilni pogoji za dodatno nezgodno zavarovanje pri življenjskem zavarovanju št. 02-ŽNR-01/13, skupaj s Tabelo za določanje trajne invalidnosti zaradi nezgode. Med drugim je sporna stopnja invalidnosti desnega zapestja kot posledica zloma spodnjega dela desne koželjnice in s tem povezana višina zavarovalnine.

2. Okrajno sodišče v Krškem je zahtevku ugodilo. Zoper sodbo se je pritožila toženka. Odločitev sodišča prve stopnje je oprta na izvedensko mnenja dr. A. A., ki mu je bilo s sklepom Okrajnega sodišča v Krškem P 89/2020 z dne 23. 11. 2021 naloženo, da ugotovi, kolikšna je v skladu s toženkino tabelo trajna invalidnost tožnikovega desnega zapestja zaradi v prometni nesreči utrpele poškodbe. Po 5. točki Splošnih določb Tabele se trajna invalidnost določa po točki, ki predstavlja največji odstotek. Pri določanju zmanjšane gibljivosti sklepov je obvezno komparativno merjenje poškodovanega sklepa v primerjavi z enakovrstnim zdravim sklepom zavarovane osebe. V tabeli (priloga B1) je v XIV. poglavju z naslovom Roke, oddelek podlahtnica, točka 124a pri do 1/3 omejeni gibljivosti zapestnega sklepa po zlomu kostnih struktur ali izpahu lažje stopnje določena trajna invalidnost do 5 %. To pomeni, da se zmanjšana gibljivost poškodovanega sklepa lahko giblje v tem razponu (do 1/3), posledično pa tudi procent invalidnosti (do 5 %) in s tem v zvezi tudi znesek zavarovalnine. Tožnik je tako lahko upravičen do izplačila zavarovalnine zaradi invalidnosti zapestja največ 5 % zavarovalne vsote, če je omejena gibljivost v primerjavi z zdravim sklepom ugotovljena v polnem obsegu 1/3.

3. Kot je razvidno iz izvedenskega mnenja in razlogov izpodbijane sodbe je izvedenec pri tožniku kot trajno posledico v funkcionalnem smislu ugotovil omejeno gibljivost desnega zapestja. Ocenil je, da je gibljivost zapestja v vseh smereh (dvig dlani navzgor in upogib navzdol, odmik v levo in desno ter krožni gibi) omejena 1/3. Pojasnil je, da je tožnika pregledal 2. 12. 2021 in da se ocena ter meritve nanašajo na primerjavo z zdravo okončino in tudi na tabelo ekskurzij gibov učbenika kirurgije. Sodišče prve stopnje se je kljub toženkinim pripombam o nezmožnosti preizkusa izvedenčeve ocene zaradi odsotnosti predloženih meritev/podatkov v mnenju glede posamezne gibljivosti poškodovanega zapestnega sklepa v primerjavi z zdravim sklepom zadovoljilo z izvedenčevim pojasnilom, da se njegova ocena o 1/3 omejeni gibljivosti poškodovanega desnega zapestja nanaša na primerjavo meritev z zdravo okončino. Čeprav mnenje ne vsebuje meritev gibljivosti v zapestnem sklepu, pa po oceni sodišča prve stopnje to ne pomeni, da izvedenec meritev ni opravil. Iz zapisanega v mnenju in izpodbijani sodbi je moč razbrati, da so bile meritve opravljene, saj izvedenec brez njih ne more narediti zaključka o stopnji invalidnosti.

4. Višje sodišče ugotavlja, da je takšno izvedensko mnenje, ki ne vsebuje meritev gibljivosti (podatkov izmer vseh gibov) poškodovanega sklepa v primerjavi z nepoškodovanim zdravim sklepom nepopolno oz. toliko pomanjkljivo, da ga ni mogoče preizkusiti. Ni mogoče preveriti, ali je omejena gibljivost sklepa res 1/3 ali morebiti manj. Šele podatki o meritvah gibljivosti poškodovanega zapestja v primerjavi z zdravim bodo omogočili preizkus, ali je gibljivost zapestja pri tožniku res zmanjšana v polnem obsegu 1/3, kot je zaključil izvedenec. Nenazadnje je presoja o dokazani stopnji invalidnosti in s tem procent zavarovalne vsote (zavarovalnine) v pristojnosti sodišča, ki mora odločitev sprejeti na podlagi pravilne razlage vsebine določb pogodbenega materialnega prava (Tabela).

5. Ker je treba pridobiti podatke o meritvah, ki naj bi jih izvedenec že opravil, a jih ni predložil, je Višje sodišče v Ljubljani ob obravnavanju zadeve na seji senata 8. 9. 2022 sklenilo, da na podlagi 355. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopolni dokazni postopek in pozove izvedenca, da predloži meritve gibljivosti obeh zapestij ter primerjavo meritev gibljivosti poškodovanega desnega zapestja z nepoškodovanim levim zapestjem, torej z izmerami gibljivosti obeh zapestnih sklepov v vse smeri.

6. Pritožbeno sodišče je na podlagi 243. in nadaljnjih členov ZPP sodnemu izvedencu A. A., ki je v zadevi že izdelal izvedensko mnenje, naložilo odpravo nepopolnega izvedenskega mnenja, kot izhaja iz izreka te odločbe.

7. Ker gre le še za posredovanje manjkajočih podatkov/meritev, ki jih je, kot je razbrati iz omenjenega izvedenskega mnenja, izvedenec že pridobil, ni potrebna založitev predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja s strani tožeče stranke, na kateri je sicer dokazno breme za dokazovanje stopnje invalidnosti.