Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep Cst 273/2022 ECLI:SI:VSLJ:2022:CST.273.2022 AI generated

Appeal dismissed; debt relief denied for dishonest debtor who failed to report job search efforts. Debt relief requires good faith and regular reporting.

Case Number VSL Sklep Cst 273/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The higher court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance decision to reject the request for debt relief. The debtor argued that his partial illiteracy and temporary absence of a helper justified his failure to submit monthly job search reports, while the administrator contended these were not valid excuses for non-compliance. The court ruled that debt relief is a legal benefit that harms creditors' constitutional rights and must be granted only to honest debtors who strictly fulfill their reporting obligations throughout the process.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 121. odstavek 1.; ZPP 365. točka 2.; Odpust obveznosti je namenjen le poštenim in vestnim stečajnim dolžnikom, ki redno izpolnjujejo svoje obveznosti in ne ravnajo nevestno, zato mora biti dolžnik strogo presojan glede na svoje obveznosti pred in med postopkom.

Keywords

AI generated
odpust obveznosti osebnostni stečaj nevestno ravnanje poročanje o zaposlitvi ustavne pravice upnikov stečajni upravitelj pravna dobrota

Cited Legislation

AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Odpust obveznosti je namenjen le poštenim in vestnim stečajnim dolžnikom, ki redno izpolnjujejo svoje obveznosti med postopkom osebnega stečaja in že največ pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja niso ravnali nevestno in nepošteno. Upoštevati je potrebno, da je odpust obveznosti pravna dobrota, ki je v škodo upnikom in njihovi ustavni pravici do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Po volji zakonodajalca je sicer tak poseg v ustavne pravice upnikov dopusten, vendar pa je pri tem treba strogo presojati dolžnikova ravnanja, ki predstavljajo njegove obveznosti tako pred kot med postopkom osebnega stečaja.

S svojim ravnanjem je upraviteljici onemogočal reden nadzor, kar je temeljna dolžnost upravitelja med postopkom odpusta obveznosti. S tem je tudi nedopustno posegel v ustavne pravice upnikov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da se pritožuje iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s presojo sodišča, da okoliščine, da ni v celoti pismen in da je bila oseba, ki mu je v preteklosti pomagala pri pošiljanju sporočil, odsotna, ne predstavljajo opravičljivega razloga. Te okoliščine bi moralo sodišče upoštevati z nekoliko več razumevanja. Dolžnik, ki ni v celoti pismen, sam ne zna pripravljati poročil o iskanju zaposlitve. Nepopolna pismenost ga ovira tudi pri iskanju zaposlitve. Sedaj se zaveda, da bi moral redno mesečno poročati o iskanju zaposlitve in se je pripravljen glede tega maksimalno potruditi, če mu le sodišče ponudi še eno priložnost. Prepričan je, da si bo uspel v relativno kratkem času tudi dejansko najti zaposlitev. Je tudi oče mladoletne hčerke, rojene ... 2020, ki jo je dolžan preživljati. Odpust obveznosti je zanj pomemben, da se mu omogoči normalno družinsko življenje, kar vpliva tudi na otroka. Zagotavlja sodišču, da si bo v prihodnje, če mu bo le dana še ena priložnost, maksimalno prizadeval za zaposlitev, ki jo bo v kratkem tudi dobil, in bo o svojih aktivnostih tudi redno mesečno poročal upraviteljici, zato prosi za ugodno odločitev.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila, da pritožnik ne obrazloži razloga, zaradi katerega uveljavlja kršitev ugotovljenega dejanskega stanja. Nepismenost dolžnika v pritožbi ni obrazložena niti dokazana. Temu niti ni mogoče verjeti ob dejstvu, da je bil stečajni dolžnik pred začetkom stečajnega postopka direktor družbe A. d.o.o. Dolžnik je popolnoma neaktiven že ves čas in upraviteljice ne obvešča v skladu z zakonom, s svojimi obveznostmi pa je bil seznanjen. Ves čas trajanja postopka odpusta obveznosti ni obveščal upraviteljice in ji pošiljal poročil o iskanju zaposlitve ter ni pošiljal nobenih listin, na podlagi katerih bi lahko opravljala nadzor. Odsotnost osebe, ki naj bi dolžniku pomagala, ni opravičljiv razlog, saj dolžnikova neaktivnost traja dalj časa in ne gre za kratkotrajno neporočanje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugovoru upraviteljice proti odpustu obveznosti ugodilo, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti, in sicer iz 1. točke prvega odstavka 401. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, saj upraviteljici ni mesečno poročal o prizadevanjih za pridobitev zaposlitve, od začetka stečaja (11.12.2020) do 30.8.2021 kljub večkratnim pozivom upraviteljice le-tej ni poslal nobene prošnje oziroma izkazal, da je zaposlitev aktivno iskal; šele 30.8.2021 je poslal nepopolno poročilo, zaradi česar nadzor upraviteljice ni bil mogoč, pri čemer ga je upraviteljica večkrat opozorila tudi, kako mora biti poročilo sestavljeno. Od oktobra 2021 dalje pa ni poslal nobenega poročila več niti bančnega izpiska niti ni sporočil spremembe naslova (kar predstavlja kršitev iz 1. točke šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP). V zvezi z neporočanjem je še navedlo, da tudi trditve, da dolžnik ni v celoti pismen in da osebe, ki mu je pomagala izpolniti poročila, že 4 mesece ni bilo v službi, niso opravičilo, da dolžnik ne bi moral upraviteljice redno obveščati o svojih aktivnostih. Kljub večkratnim opozorilom in pozivom upraviteljice, ob opozorilu, da ta kršitev pomeni ugovorni razlog, od oktobra 2021 upraviteljici ni poslal nobenega poročila več. Kot nadaljnjo kršitev je sodišče prve stopnje upoštevalo, da dolžnik ni prepričljivo pojasnil, kako je bila porabljena gotovina v znesku 61.445,00 EUR z računa družbe A. d.o.o., katere direktor je bil, pri čemer za to delo ni prejemal plačila, nobenih dokazil ni tudi predložil, da je bil denar porabljen za nakup surovin, pri tem pa ni vedel povedati niti točnega imena in priimka osebe, ki naj bi ji izročil več kot 60.000,00 EUR. Kot ugovorni razlog je upoštevalo tudi, da dolžnik ni prepričljivo pojasnil prodaje številnih vozil, katerih lastnik je bil pred začetkom postopka osebnega stečaja in ki jih je tudi še po prodaji uporabljal. Taka ravnanja pa vsekakor ne kažejo na poštenega in vestnega dolžnika, ki bi si zaslužil odpust obveznosti.

6. Sodišče prve stopnje je torej ugovoru ugodilo zaradi kršitve iz 2. točke prvega odstavka 401. člena ter 1. točke šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP in iz razlogov po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP, saj je odpust obveznosti namenjen le poštenim in vestnim stečajnim dolžnikom, torej tistim, ki te pravice ne zlorabljajo.

7. Glede ravnanj v zvezi z nesporočeno spremembo naslova, porabo gotovine z računa družbe A. d.o.o. ter v zvezi s prodajo vozil, ki naj bi jih dolžnik kljub temu še vedno uporabljal, dolžnik v pritožbi ne navaja ničesar, torej te kršitve zanj niso sporne. Že samo navedeni razlogi zadostujejo za ugoditev ugovoru proti odpustu obveznosti (prvi odstavek 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP). Odpust obveznosti je namreč namenjen le poštenim in vestnim stečajnim dolžnikom, ki redno izpolnjujejo svoje obveznosti med postopkom osebnega stečaja in že največ pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja niso ravnali nevestno in nepošteno. Dolžnik je razpolagal z gotovino v znesku 61.445,00 EUR, ki je ni porabil za poplačilo upnikov, s tem dejanjem pa je oškodoval tudi upnike pravne osebe, katere direktor je bil. Prav tako ni znal pojasniti, kaj je bilo z dejansko prodajo vozil. Upoštevati je potrebno, da je odpust obveznosti pravna dobrota, ki je v škodo upnikom in njihovi ustavni pravici do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Po volji zakonodajalca je sicer tak poseg v ustavne pravice upnikov dopusten, vendar pa je pri tem treba strogo presojati dolžnikova ravnanja, ki predstavljajo njegove obveznosti tako pred kot med postopkom osebnega stečaja.

8. Dolžnik pa prav tako niti ne zanika dejstva, da ni redno pošiljal mesečnih poročil upraviteljici o tem, kaj je storil, da bi si našel zaposlitev, in da ni predložil nobenih dokazil o dejanskem iskanju zaposlitve. Zgovarja se na svojo delno pismenost, ki je niti ni dokazal. Prav tako naj bi bila oseba, ki naj bi mu pomagala pri poročilih, štiri mesece odsotna, kar pa ne more razložiti, zakaj rednih poročil z vsemi potrebnimi podatki in dokazili ni pošiljal več kot leto in pol. Ob tem v ugovornem postopku ni izpodbijal trditve upraviteljice, da mu je natančno pojasnila, kakšna morajo biti mesečna poročila, pa kljub večkratnim pozivom le-teh ni predložil. Priložnosti je imel več kot dovolj, zato ni nobenega razloga, da bi mu bila ponujena še ena. Ob tem je navedel, da se zaradi delne pismenosti težko zaposli, v pritožbi pa nenadoma trdi, da si bo ob novi ponujeni priložnosti zagotovo našel zaposlitev. S svojim ravnanjem je kršil svojo obveznost mesečnega poročanja, niti med dalj časa trajajočim ugovornim postopkom pa še vedno ni začel pošiljati rednih poročil. Na mestu ni niti sklicevanje na dolžnost preživljanja mladoletne hčerke. S svojim ravnanjem je upraviteljici onemogočal reden nadzor, kar je temeljna dolžnost upravitelja med postopkom odpusta obveznosti. S tem je tudi nedopustno posegel v ustavne pravice upnikov, kot je bilo obrazloženo že v prejšnji točki obrazložitve, zato je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je ugovor utemeljen.

9. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo relevantno dejansko stanje, prav tako pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Ker sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.