Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep I Ip 503/2022 ECLI:SI:VSMB:2022:I.IP.503.2022 AI generated

Appeal granted; first-instance dismissal of execution application against a farmer for lack of invoice validity is revoked.

Case Number VSM Sklep I Ip 503/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the creditor's appeal, revoking the first-instance judgment that dismissed the execution application. The creditor argued that as a taxpayer entitled to a flat-value VAT credit, they had a legal basis to issue a valid invoice for timber delivered to a farmer, despite not being registered as a business entity. The court found the first instance failed to verify this specific VAT status, leaving the factual basis for the invoice's validity incomplete. Consequently, the case was remitted to the lower court for a new decision based on the verified invoice.

Legislator headnote

AI generated

95. člen ZDDV-1; 23. člen ZIZ: Where a taxpayer is entitled to a flat-value VAT credit for agricultural supplies, they possess the legal standing to issue a valid invoice to a business entity, and a first-instance court must verify this status before dismissing an execution application based on such an invoice.

Keywords

AI generated
flat-value VAT credit agricultural supply invoice execution application dismissal taxpayer status verification remittal for new trial business entity registration validity of evidence

Cited Legislation

AI generated
95. člen ZDDV-1
V tej zvezi se je skliceval na 95. člen ZDDV-1, ki določa, da ima davčni zavezanec iz drugega odstavka 94.
23. člen ZIZ
3. točka 365. člen ZPP
15. člen ZIZ
165. člen ZPP

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V pritožbi je upnik zatrjeval in s predloženimi listinami (račun št. 1-2021 z dne 31. 8. 2021, odločba FURS z dne 5. 8. 2020, obračun pavšalnega nadomestila, vložen dne 31. 1. 2022) izkazoval, da je v prejšnjem odstavku citirano fakturo kot verodostojno listino izdal za dobavljeno blago (hlodovino) dolžniku, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo z vprašanjem, ali ima morebiti upnik kot fizična oseba v veljavni zakonodaji podlago za izdajo fakture kot upravičenec do pavšalnega nadomestila DDV, kar je upnik obrazloženo navajal v pritožbi, je ostalo relevantno dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrglo predlog za izvršbo.

2. Zoper takšno odločitev pritožbo vlaga upnik iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Strinja se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ni vpisan v razvid poslovnih subjektov pri AJPES, a izpostavlja, da to ne pomeni, da skladno z veljavno zakonodajo ne more oziroma ne sme izstaviti računa za opravljeno storitev oziroma dobavljeno blago. Pojasni, da je po odločbi FURS z dne 5. 8. 2020 davčni zavezanec, tako da je za del leta 2020, kakor tudi za leto 2021 in naprej do preklica upravičen do uveljavitve pavšalnega nadomestila DDV za v odločbi natančno specificirane kmetijske in gozdarske pridelke (95. člen Zakona o davku na dodano vrednost – v nadaljevanju ZDDV-1). Na tej podlagi je dolžan v posameznem letu do 31. januarja za preteklo leto sestaviti in predložiti davčnemu organu obračun pavšalnega nadomestila. Za dobavljeno blago ali opravljeno storitev mora izdati račun, če proda blago ali opravi storitev davčnemu zavezancu. Račun lahko sicer v takem primeru izstavi tudi kupec sam ali tretja oseba, v njegovem imenu in za njegov račun. Kot imetnik pravice do pavšalnega nadomestila je bil v letu 2021 dolžan in upravičen dolžniku kot nosilcu dopolnilne dejavnosti na kmetiji in davčnemu zavezancu izstaviti račun št. 1-2021 z dne 31. 8. 2021 za opravljeno dobavo blaga (hlodovine v količini 29,805 m3), kar je tudi storil. Prav tako je davčnemu organu za leto 2021 predložil obračun pavšalnega nadomestila. Iz slednjega izhaja, da je v okvir tega obračuna vključil tudi terjatev do dolžnika po navedem računu. Glede na navedeno je menil, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ker ni vpisan v razvid poslovnih subjektov v Republiki Sloveniji, ni upravičen do izdaje računa in posledično ni aktivno legitimiran za sproženje izvršilnega postopka zoper dolžnika na podlagi verodostojne listine – fakture, nepravilna. Ker dolžnik računa, ki je zapadel v plačilo dne 30. 9. 2021, ni poravnal, pa je izvršba nujna. Predlagal je, da se njegovi pritožbi ugodi in zoper dolžnika izda sklep o izvršbi zaradi izterjave 1.815,48 EUR s pripadki, dolžniku pa v plačilo naložijo tudi vsi stroški postopka (predloga za izvršbo in pritožbe). Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju predloga za izvršbo oprlo na stališče, da upnik kot fizična oseba, ki v AJPES ni vpisana kot samostojni podjetnik oziroma zasebnik (ne pod aktivnimi in ne pod izbrisanimi enotami), v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi ne more izdati fakture, zaradi česar na podlagi fakture, ki je upnik ne more izdati, zoper dolžnika tudi ni mogoče dovoliti izvršbe.

5. Skladno z drugim odstavkom 41. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) morajo biti v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navedeni upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, verodostojna listina, dolžnikova obveznost, opredelitev temelja zahtevka, sredstvo ali predmet izvršbe, drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi ter zahteva, da naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Po petem odstavku 41. člena ZIZ verodostojne listine, na podlagi katere zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Izvršilno sodišče je dolžno že ob vložitvi predloga za izvršbo paziti na to, da je listina, ki je v predlogu za izvršbo označena kot verodostojna, listina iz 23. člena ZIZ.

6. V predmetni zadevi je upnik kot fizična oseba vložil predlog za izvršbo zoper dolžnika na podlagi verodostojne listine, ki jo je označil s kataloško številko 1, z opisno oznako št. 1-2021, hlodovina – les 29,805 m3, in navedel datum izdaje verodostojne listine (31. 8. 2021) in datum zapadlosti terjatve (30. 9. 2021). Kataloška številka 1 v skladu z Navodilom za izpolnjevanja obrazca za predlog za izvršbo, ki je sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, pomeni fakturo.

7. V pritožbi je upnik zatrjeval in s predloženimi listinami (račun št. 1-2021 z dne 31. 8. 2021, odločba FURS z dne 5. 8. 2020, obračun pavšalnega nadomestila, vložen dne 31. 1. 2022) izkazoval, da je v prejšnjem odstavku citirano fakturo kot verodostojno listino izdal za dobavljeno blago (hlodovino) dolžniku, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V tej zvezi se je skliceval na 95. člen ZDDV-1, ki določa, da ima davčni zavezanec iz drugega odstavka 94. člena tega zakona ob dobavi kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pravico do pavšalnega nadomestila DDV. To pravico imajo le tisti davčni zavezanci, ki opravijo dobave blaga in storitev davčnim zavezancem, ki morajo obračunavati in plačevati DDV, in so pred tem pridobili dovoljenje davčnega organa. Navedel je, da je po odločbi FURS št. DT ... z dne 5. 8. 2020 sam davčni zavezanec, tako da je za del leta 2020, kakor tudi za leto 2021 in naprej do preklica upravičen do uveljavitve pavšalnega nadomestila DDV v višini 8 % za v odločbi natančno specificirane kmetijske in gozdarske pridelke. Ker je dolžniku, kot nosilcu dopolnilne dejavnosti na kmetiji in davčnemu zavezancu dobavil blago, za katerega si je po odločbi davčnega organa obračunal pavšalno nadomestilo DDV, je račun za takšno dobavo moral izdati. Vsak davčni zavezanec mora namreč zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu izda račun za dobave blaga, ki jih opravi drugemu davčnemu zavezancu. 1

8. Ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo z vprašanjem, ali ima morebiti upnik kot fizična oseba v veljavni zakonodaji podlago za izdajo fakture kot upravičenec do pavšalnega nadomestila DDV, kar je upnik obrazloženo navajal v pritožbi, je ostalo relevantno dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče te kršitve ne more samo odpraviti, saj bi bila sicer strankama odvzeta pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), zato je pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo istemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem bo moralo sodišče prve stopnje upoštevaje zgoraj obrazloženo ponovno odločiti o upnikovem predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Obveznost izdajanja računov je določena v 81. členu ZDDV-1.