Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSL sklep I Cp 808/2022 ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CP.808.2022 AI generated

Court allows appeal dismissing VAT on legal fees when lawyer is not VAT liable. Dismissed

Case Number VSL sklep I Cp 808/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the plaintiff's appeal, overturning the first-instance decision regarding the allocation of litigation costs. The first instance had incorrectly included 22% VAT on the lawyer's fees, a claim the defendant admitted was invalid because the lawyer was not VAT liable. Consequently, the court reduced the awarded costs by removing the VAT portion and ordered the defendant to pay the plaintiff's appeal costs.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku; When a party's legal representative is not VAT liable, the court cannot award VAT on their fees, and any such inclusion must be removed from the cost allocation.

Keywords

AI generated
VAT liability legal fees litigation costs appellate review cost allocation VAT deduction ZPP article 365

Cited Legislation

AI generated
3. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku
154. člen v zvezi s 165. členom Zakona o pravdnem postopku
313. člen Zakona o pravdnem postopku
378. člen Obligacijskega zakonika
člen ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen Obligacijskega zakonika).
AI generated
Sklep II Ips 2/93
Appeal dismissed because plaintiff failed to state claim value in non-monetary suit, barring review under ZPP. Appeal dismissed because plaintiff failed to state claim value in non-monetary suit, barring review under ZPP.
VSL sklep I Cp 513/2012
Appeal dismissed; possession claim failed because tenant's lock change was lawful under court settlement.
VSK sklep Cp 600/99
Appeal dismissed; claimant must identify correct parcel for easement interference to succeed.
VSL sklep I Cp 1690/2013
Appeal allowed: possession claim based on co-ownership rights rejected as mere possession claim due to expired limitation period.
VSL Sodba II Cp 1421/2018
Appeal dismissed; court ruled property owner must prove different boundary if cadastral data supports plaintiff's claim.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se stroški tožene stranke, ki jih je tožeča dolžna povrniti, odmerijo na 854,40 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 74,66 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje do plačila.

[JEDRO]

Toženčeva pooblaščenka ni zavezana za DDV, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje strošek DDV tožencu priznalo brez podlage.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 10. 2021 zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi motenja posesti. Pritožbeno sodišče je odločitev potrdilo s sklepom I Cp 2089/2021 z dne 5. 1. 2022.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naknadno odločilo o stroških postopka in tožnici naložilo, da tožencu povrne 1.042,37 EUR stroškov, ki obsegajo odvetniško nagrado in stroške v znesku 854,40 EUR (njihova odmera ni sporna) ter 22 % DDV v znesku 187,97 EUR.

3. Zoper sklep se pritožuje tožnica in navaja, da pooblaščenka toženke ni zavezanka za DDV, zato sodišče ne bi smelo priznati navedenega stroška.

4. Toženka v odgovoru na tožbo priznava, da njena pooblaščenka ni zavezanka za DDV.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da med strankama v pritožbenem postopku ni sporno, da toženčeva pooblaščenka ni zavezana za DDV, torej je sodišče prve stopnje strošek DDV tožencu priznalo brez podlage. Res je, da je ta strošek bil priglašen na zadnjem naroku (zapisnik z dne 16. 6. 2021, list. št. 101), vendar se je v nadaljevanju postopka izkazalo, da do tega stroška toženec ni upravičen.

7. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP) pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je od tožencu priznanih stroškov odštelo znesek DDV.

8. Ker je tožnica s pritožbo uspela, ji mora toženec povrniti potrebne pritožbene stroške (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP), ki obsegajo sodno takso (21,60 EUR), nagrado za pritožbo (100 odvetniških točk ali 60 EUR; tar. št. 21/2), 2 % administrativnih stroškov (1,2 EUR) in 22 % DDV (13,46 EUR). Stroške mora povrniti v roku 15 dni (313. člen ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen Obligacijskega zakonika).