Supreme Court dismisses revision request for being incomplete and failing to meet statutory requirements under ZPP Art. 367b.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlog se zavrže.

Zastavljena vprašanja niso zastavljena na ustrezen način. Niso namreč ne dovolj konkretizirana ne vzročno-posledično povezana z odločitvijo sodišča druge stopnje. Predlog je nepopoln do te mere, da revizijskemu sodišču onemogoča opravo presoje zatrjevane pomembnosti vprašanj. Ne navaja odstopa od sodne prakse, oblikovane v podobnih primerih, predlagatelj tudi ne navaja okoliščin, ki bi presegale njegov interes v konkretni zadevi. V uvodu predloga se predlagatelj celo zmotno sklicuje na vprašanje, ki z obravnavano zadevo nima nobene zveze (zagotovitev pravic do zdravstvenega varstva za predlagatelja in vse prebivalce RS). Ravno tako ne navaja morebitne neusklajenosti sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 9. 2021 sklenilo, da mora nasprotna udeleženka pokojnemu upravičencu A. A. (predlagatelj je njegov vnuk) iz naslova zaplenjenega premoženja, poleg že izplačane odškodnine (15.071,49 EUR), plačati še odškodnino v znesku 3.619,16 EUR, v obveznicah Republike Slovenije, pri čemer se tej odškodnini pripišejo še obresti od 2. 9. 1995 dalje, na način kot ga določata Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine (v nadaljevanju Uredba) in ZIOOZP. Zavrnilo je predlog za popravo oziroma dopolnitev že izdanih sklepov (z dne 11. 6. 2015, 28. 6. 2016, 16. 4. 2018 in 26. 3. 2019), na način, da bi se odškodnina namesto v obveznicah prisodila v denarju ter za plačilo obresti, prisojenih od dne 7. 12. 1991 dalje do plačila po 6 % obrestni meri.

2. Pritožbeno sodišče je s sklepom z dne 5. 5. 2022 zavrnilo pritožbo predlagatelja ter v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pojasnilo je, da v konkretnem primeru pravno podlago predstavljajo določbe ZIKS, ZIOOZP in Uredbe in ne ZDen. Ocenilo je, da je pritožbeno naziranje o časovni omejenosti zakonske ureditve odškodnine v obveznicah za zaplenjeno premoženje in obrestovanju zmotno. Glede zahteve za dopolnitev oziroma popravo že izdanih sklepov, je pojasnilo, da so le-ti izvršljivi in pravnomočni. Ne gre zgolj za položaj formalne pravnomočnosti, ki ga pojasnjuje sklep II DoR 532/2020.

3. Predlog ni popoln.

4. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo – z razvojem sodne prakse in razlago prava. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev; kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

5. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. 1 Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje.

6. Bistvo zahteve iz 367.b člena ZPP je, da predlagatelj jasno izkristalizira pravni problem, glede katerega naj se revizija dopusti 2 . A predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, saj zastavljena vprašanja niso zastavljena na ustrezen način. Niso namreč ne dovolj konkretizirana ne vzročno-posledično povezana z odločitvijo sodišča druge stopnje. Predlog je nepopoln do te mere, da revizijskemu sodišču onemogoča opravo presoje zatrjevane pomembnosti vprašanj. Ne navaja odstopa od sodne prakse, oblikovane v podobnih primerih, predlagatelj tudi ne navaja okoliščin, ki bi presegale njegov interes v konkretni zadevi. V uvodu predloga se predlagatelj celo zmotno sklicuje na vprašanje, ki z obravnavano zadevo nima nobene zveze (zagotovitev pravic do zdravstvenega varstva za predlagatelja in vse prebivalce RS). Ravno tako ne navaja morebitne neusklajenosti sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča.

Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj II DoR 341/2019, II DoR 382/2019, II DoR 541/2020 in številne druge.

2 Primerjaj II DoR 566/2021.