Appeal dismissed; late application for installments rejected as procedural deadline expired.

I. Pritožba obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

[JEDRO]

Drugi odstavek 503. člena ZKP in drugi odstavek 75. člena Kazenskega zakonika dopuščata, da sme sodišče v upravičenih primerih dovoliti obročno plačilo pridobljene premoženjske koristi. Vendar pa sme obsojeni ob smiselni uporabi četrtega odstavka 95. člena ZKP predlog za obročno plačilo podati najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi določb prvega odstavka 507. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ob smiselni uporabi četrtega odstavka 95. člena ZKP kot prepozno zavrglo prošnjo obsojenega za obročno plačilo nadomestila za odvzeto premoženjsko korist z dne 20. 4. 2022.

2. Zoper sklep je obsojenec vložil laično pritožbo, v kateri smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obsojenec navaja, da plačilnega naloga za znesek 281.050,00 EUR ni prejel oziroma ga vsaj osebno ni dobil. Pojasnjuje, da je takoj po prejemu opomina napisal prošnjo za obročno plačilo in to v postavljenem roku, saj bi rad svoje dolgove obročno poplačal.

5. S povzetimi navedbami ne more omajati pravilnosti izpodbijanega sklepa. Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, drugi odstavek 503. člena ZKP in drugi odstavek 75. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) dopuščata, da sme sodišče v upravičenih primerih dovoliti obročno plačilo pridobljene premoženjske koristi. Vendar pa sme obsojeni ob smiselni uporabi četrtega odstavka 95. člena ZKP predlog za obročno plačilo podati najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče, na kar je pravilno opozorilo prvostopenjsko sodišče v točki 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

6. Trditvi pritožnika, da plačilnega naloga za znesek 281.050,00 EUR ni prejel, pritožbeno sodišče ne more slediti. Iz vročilnice, priložene list. št. 296, namreč izhaja, da je bil plačilni nalog obsojenemu vročen 24. 1. 2022. Tako je ugotovitev sodišča prve stopnje v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da se je 15 dnevni rok za plačilo nadomestila za odvzeto premoženjsko korist z dne 5. 1. 2022 in posledično za vložitev prošnje za obročno plačilo, dejansko iztekel dne 9. 2. 2022, točna. Sodišče prve stopnje je zatorej v izpodbijanem sklepu na ustrezni obstoječi zakonski podlagi pravilno zaključilo, da je obsojenčeva prošnja, vložena šele dne 20. 4. 2022, v danem primeru prepozna in jo je kot takšno treba zavreči. Posledično se navedba obsojenega, da bi svoje dolgove želel poplačati obročno, pokaže kot brezpredmetna, saj na prekluzivni, tj. nepodaljšljivi rok, po preteku katerega obravnavanega procesnega dejanja ni več mogoče opraviti, ne more imeti vpliva.

7. Po obrazloženem in ko tudi pritožbeno sodišče pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je obsojenčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Obsojeni je bil do sedaj zaposlen za krajši delovni čas in je za opravljeno delo prejemal le okrog 350,00 EUR plače, prav tako pa je dolžan skrbeti za mladoletnega otroka, trenutno brezposelno ženo in bolno mater, kar so vse razlogi, da ga je sodišče druge stopnje plačila sodne takse za pritožbo zoper izpodbijani sklep oprostilo. Dodatna finančna obremenitev bi namreč lahko škodno vplivala na njegovo vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati (prvi odstavek 98. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).