Appeal granted; enforcement objection on consumer credit deemed sufficiently argued despite lack of detailed debt breakdown.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek glasi:

»1. Ugovoru se ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi.

2. O zahtevku in stroških bo odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici.«

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Ker dolžnici glede na skope upnikove trditve ne moreta vedeti, kaj zajema s strani upnika naveden skupni znesek in če so ustrezno upoštevana vsa njuna zatrjevana delna plačila, se do višine zatrjevanega dolga tudi ne moreta bolj konkretno opredeliti. Pri tem zaradi posebnosti postopka upniku niti ni bilo treba priložiti verodostojne listine, na katero se sklicuje, kar dodatno zmanjšuje možnosti dolžnic za obrazloženo ugovarjanje zatrjevanemu dolgu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnic zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine.

2. Dolžnici v pravočasni pritožbi v bistvenem navajata, da je sodišče zmotno zavzelo stališče, da ugovora nista obrazložili. Izpostavljata, da sta nasprotovali višini dolga, ki ga kot laika nista mogli izračunati. Predlagali sta tudi svoje zaslišanje glede plačevanja kredita. Menita, da je njun ugovor ustrezno obrazložen kot ugovor nevednosti in je v obravnavani zadevi trditveno in dokazno breme glede uveljavljanih obveznosti na upniku. Sklicujeta se na ustavnosodno prakso glede obrazloženosti ugovora. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglašata pritožbene stroške.

3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine mora sodišče prve stopnje zagotoviti dosledno enakovredni položaj strank v postopku (22. člen Ustave RS – v nadaljevanju URS). 1 Upnik je tisti, ki nosi trditveno in dokazno breme glede sodno uveljavljane obveznosti. Zahteve obrazloženosti ugovora (prvi in drugi odstavek 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ) zato sodišče prve stopnje ne bi smelo razumeti brez povezave z navedbami upnika v obravnavani zadevi. Od dolžnika lahko pričakujemo obrazloženo izjavljanje največ v taki meri, kot je upnik konkreten v svojih navedbah.

6. Strogost procesne zahteve glede obrazloženosti pa moramo v obravnavani zadevi razumeti tudi skladno pozitivni obveznosti sodišča, da aktivno zavaruje potrošnika kot šibkejšo stranko, kar izhaja iz ustavnega načela socialne države (2. člen v zvezi s 5. členom URS). 2 Zaradi podrejenosti dolžnic kot potrošnic v razmerju do upnice banke moramo zavzeti milejši razlagalni pristop glede zahteve obrazloženosti; takšno razlago zakonske ureditve, ki olajša navedeno procesno breme za učinkovito izjavljanje in s tem vzpostavi ravnotežje strank v neenakovrednem razmerju.

7. V obravnavani zadevi je upnik utemeljeval svoj zahtevek na potrošniški kreditni pogodbi, pri tem pa podal le navedbe o skupnem dolgu kredita (z navedbo izpiska kartice prometa kot verodostojne listine). Kreditno razmerje je kompleksno pogodbeno razmerje z več obveznostmi in posebnim režimom trajajočega odplačevanja. Glede na skopo upnikovo trditveno podlago je v obravnavani zadevi zadoščalo, da sta dolžnici v ugovoru nasprotovali višini skupnega zneska kreditnih obveznosti in se pri tem sklicevali na priložen seznam delnih plačil ter predlagali svoje zaslišanje glede odplačevanja kreditnih obveznosti.

8. Po vsebini je tak ugovor v bistvenem soroden ugovoru nevednosti, ki je v sodni praksi že opredeljen kot ustrezno obrazložen ugovor. 3 Ker dolžnici glede na skope upnikove trditve ne moreta vedeti, kaj zajema s strani upnika naveden skupni znesek in če so ustrezno upoštevana vsa njuna zatrjevana delna plačila, se do višine zatrjevanega dolga tudi ne moreta bolj konkretno opredeliti. Pri tem zaradi posebnosti postopka upniku niti ni bilo treba priložiti verodostojne listine, na katero se sklicuje, kar dodatno zmanjšuje možnosti dolžnic za obrazloženo ugovarjanje zatrjevanemu dolgu.

9. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podlaga spremenjene odločitve o ugovoru je drugi odstavek 62. člena ZIZ. Krajevno pristojno sodišče je za obe dolžnici Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici (prvi odstavek 47. in 49. člen ZPP).

10. Ob spremembi odločitve sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo v pravdnem postopku (smiselna uporaba tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 O doslednem zagotavljanju ustavnega jamstva enakosti (orožij) v obravnavanem posebnem postopku glej USRS Odločbo Up-854/05 in VSRS Sklep II Ips 24/2013.

2 Za ustavno varstvo potrošnikov kot šibkejših glej USRS Odločbo U-I-27/17 in glede povezave varstva potrošnikov z načelom socialne države USRS Odločbo Up-14/21, kjer je tudi izpostavljena obveznost varstva v pozitivnem pomenu.

3 Že naveden VSRS Sklep II Ips 24/2013.