Administrative court quashes decision denying legal aid due to incomplete fact-finding and violation of hearing rights.

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 95/2020 z dne 19. 10. 2021 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Podatki e-vpisnika so v nasprotju z navedbami v odgovoru na tožbo in s samim soglasjem, zato je bilo zato dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izpodbijano odločbo, nepopolno ugotovljeno. Poleg tega tožnici pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Zaradi tega ni šlo zgolj za nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ampak je bilo tudi kršeno načelo zaslišanja stranke

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugotovila, da tožnici preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči, ki ji je bila dodeljena z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 95/2020 z dne 20. 2. 2020, in se šteje za neupravičeno prejeto.

2. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev odgovora na tožbo v zadevi Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 229/2019 za zastopanje na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov postopka. V tem postopku je bila namreč tožnica tožena stranka, zoper katero je A. A. vložila odškodninsko tožbo. Tožena stranka nadalje navaja, da je po pregledu iz spisa iz e-vpisnika Okrajnega sodišča v Novem mestu ugotovila, da tožnica ni podala soglasja k mediaciji, kar je zabeleženo v e-vpisniku dne 26. 3. 2020. Na podlagi tretjega odstavka 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je bila tožnica dolžna dati soglasje za mediacijo, kar izhaja tudi iz same odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. ZBPP v 28. členu še določa, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč dolžan dati soglasje in v postopku mediacije tudi sodelovati in da v kolikor ne izpolni tega pogoja, mu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči in se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč. Glede na to, da ni podala soglasja za mediacijo, to pomeni, da ni izpolnila pogojev obvezne podaje soglasja in sodelovanja v postopku mediacije. Zaradi tega so podani pogoji za prenehanje brezplačne pravne pomoči skladno z 43. členom ZBPP.

3. Tožnica v tožbi navaja, da ne ve, zakaj je zabeleženo v e-vpisniku z dne 26. 3. 2020 Okrajnega sodišča v Novem mestu, da ni podala soglasja za mediacijo. Ve, da je soglasje k mediaciji podala in sicer skupaj z odgovorom na tožbo. V dokaz za to prilaga odgovor na tožbo, kjer je tožnica navedla, da prilaga soglasje za mediacijo in je samo soglasje tudi priložila k odgovoru na tožbo. Tožnica ni s strani Okrajnega sodišča v Novem mestu prejela nobenega obvestila o tem, ali mediacija bo ali ne, ampak je le prejela vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, s čimer je smatrala, da tožnica A. A. ni dala soglasja za mediacijo, pa je sodišče o tem ni obvestilo. Torej ne drži, da se postopek mediacije ni opravil zaradi razlogov na strani tožnice kot prosilke. Poleg tega tožena stranka tožnice nikoli pred izdajo odločbe ni pozvala, da se opredeli do ugotovitev iz zabeležke v e-vpisniku z dne 26. 3. 2020, saj bi tožnica pred izdajo odločbe pojasnila zgoraj navedeno in predložila navedene listine in ji je bila tako kršena tudi pravica do izjave pred izdajo odločbe. Tožnica je tudi pri dostavi napotnice priložila odgovor na tožbo in je bila tožena stranka seznanjena s tem, da je dala soglasje k mediaciji. Če bi tožena stranka pribavila spis Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 229/2019, bi ugotovila navedeno in zato predlaga, naj se ta spis pribavi. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. ZBPP v 28. členu med drugim določa, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč dolžan dati soglasje in v postopku mediacije tudi sodelovati in da v kolikor ne izpolni tega pogoja, mu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči in se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč (četrti in peti odstavek 28. člena ZBPP).

7. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je tožnica dala soglasje k mediaciji ali pa ga ni podala in s tem povzročila izdajo izpodbijane odločbe o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Iz odgovora na tožbo z dne 21. 2. 2020 izhaja, da je soglasje k mediaciji dala, saj na koncu odgovora na tožbo izrecno piše, da podaja soglasje za mediacijo in da se je še vedno pripravljena dogovoriti s tožnico. Prav tako je k odgovoru na tožbo priloženo samo soglasje k začetku postopka mediacije. Res pa je, da iz e-vpisnika izhaja kot da soglasje tožene stranke za mediacijo ni podano. Podatki e-vpisnika so tako v nasprotju z navedbami v odgovoru na tožbo in s samim soglasjem in je bilo zato dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izpodbijano odločbo, nepopolno ugotovljeno.

8. Poleg tega se sodišče strinja s tožbeno navedbo, da tožnici pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Zaradi tega ni šlo zgolj za nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ampak je bilo tudi kršeno načelo zaslišanja stranke. Skladno s prvim odstavkom 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, preden se izda odločba, tretji odstavek 9. člena ZUP pa določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. V tem postopku pa tožnici do izdaje izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da bi se izjasnila do trditve, da ni podala soglasja k mediaciji.

9. Sodišče je odločilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker v postopku za izdajo upravnega akta dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno in tudi niso bila pravilno uporabljena pravila postopka.

10. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. V takem primeru pa ZUS-1 v prvi alineji drugega odstavka 59. člena daje sodišču izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

11. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato mu je sodišče skladno z določbo drugega odstavka 3. člena citiranega pravilnika priznalo stroške v višini 285,00 EUR ter 22 % DDV.