Appeal dismissed; heir must prove estate value via court-appointed appraiser to limit execution liability.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka s pritožbo.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da ocena vrednosti podedovanega premoženja, kot izhaja iz sklepa o dedovanju, za presojo odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove ni primerna in bi morala dolžnica, da bi lahko dosegla omejitev izvršbe do vrednosti podedovanega premoženja, dejansko oziroma točno vrednost podedovanega premoženja v predmetnem izvršilnem postopku ustrezno dokazati z angažiranjem pooblaščenega sodnega cenilca, ki bi premoženje objektivno in strokovno ocenil.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice z dne 25. 10. 2021 zoper sklep o izvršbi (I. točka izreka) in dolžnici naložilo, da mora upnici v roku 8 dni po prejemu tega sklepa povrniti 183,60 EUR stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev (II. točka izreka).

2. Zoper tako odločitev se dolžnica pravočasno pritožuje in navaja, da se ne more strinjati z zavrnitvijo ugovora, ker ni ustrezno izkazala vrednosti podedovanega premoženja. Pritožbi prilaga cenitev z dne 29. 1. 2021, po kateri je solastniški delež podedovane nepremičnine, na katerega se v obravnavani zadevi vodi izvršba, ocenjen na 5.250,00 EUR. Ker je bila vrednost zapustnikovega premoženja ocenjena pred izdajo sklepa o dedovanju in uporabljena v zapuščinski zadevi, je dolžnica menila, da sodišče z njo že razpolaga in je ni priložila ugovoru. Pritožbi prilaga še potrdilo o plačilu 3.000,00 EUR dolga in 183,60 EUR stroškov. Za primer, da bo s pritožbo uspela, zahteva vračilo plačanih stroškov in sodne takse za pritožbo.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožbi priložena cenitev pa novota, saj iz pritožbenih navedb izhaja, da bi jo dolžnica lahko priložila že ugovoru, vendar tega ni storila. Upnica s cenitvijo do sedaj ni bila seznanjena, zato ji je dolžnica povzročila stroške odgovora na ugovor, ki jih je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno naložilo v plačilo dolžnici. Sicer pa upnica v cenitvi ugotovljeni vrednosti nepremičnine ne nasprotuje in še navaja, da bo predlog za izvršbo umaknila, ko bo dolžnica plačila razliko do zneska 5.250,00 EUR in stroške ugovornega postopka. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor, ki ga je dolžnica zoper sklep o izvršbi vložila kot dedinja po prvotnem dolžniku. Dolžnica se je v ugovoru zavzemala za omejitev izvršbe na znesek 4.883,12 EUR, kar ustreza razliki med zatrjevano vrednostjo podedovanega premoženja (5.250,00 EUR) in zneskom 366,88 EUR, ki ga je dolžnica na račun terjatev iz naslova stroškov postopka sodnih izvršb že plačala Republiki Sloveniji kot upnici. Pri tem se je dolžnica v zvezi z vrednostjo podedovanega premoženja sklicevala zgolj na sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu D 717/2020 z dne 22. 6. 2021 (v nadaljevanju: „sklep o dedovanju“).

6. Kot izhaja iz sklepa o dedovanju, je bila vrednost zapustnikovega premoženja v zapuščinskem postopku v višini 5.250,00 EUR ocenjena izključno zaradi odmere sodne takse, in sicer na podlagi napovedi dedičev. Iz sklepa o dedovanju tako ne izhaja, da bi bila vrednost zapustnikovega premoženja morebiti ocenjena na podlagi v zapuščinskem postopku opravljene cenitve zapustnikovega premoženja po določbah 184. do 190. člena Zakona o dedovanju (ZD). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da ocena vrednosti podedovanega premoženja, kot izhaja iz sklepa o dedovanju, za presojo odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove ni primerna in bi morala dolžnica, da bi lahko dosegla omejitev izvršbe do vrednosti podedovanega premoženja, dejansko oziroma točno vrednost podedovanega premoženja (dolžnica je podedovala ½ nepremičnine parcela 259/2, k.o. X in podjetje samostojnega podjetnika A. A. s.p.) v predmetnem izvršilnem postopku ustrezno dokazati z angažiranjem pooblaščenega sodnega cenilca, ki bi premoženje objektivno in strokovno ocenil. 1

7. Dolžnica se je šele v pritožbi sklicevala na cenitev vrednosti podedovanih nepremičnin z dne 29. 1. 2021 in to cenitev tudi predložila šele skupaj s pritožbo, kar pa je prepozno. Prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Citirana določba se v skladu s 15. členom ZIZ v izvršilnem postopku uporablja smiselno, kar pomeni, da bi morala dolžnica v pritožbi izkazati, da se na cenitev brez svoje krivde ni mogla sklicevati že v ugovoru in je takrat tudi predložiti.

8. Iz cenitve izhaja, da je bila izdelana 29. 1. 2021, torej je dolžnica 15. 10. 2021, ko sta ji bila vročena sklep o izvršbi in sklep o nadaljevanju postopka z njo kot novo dolžnico, izdan 11. 10. 2021, s cenitvijo že razpolagala, zato bi se nanjo lahko izrecno sklicevala že v ugovoru in jo takrat tudi predložila (nenazadnje pa bi morala dolžnica, tudi če s cenitvijo še ne bi razpolagala, v dokaz svojih navedb o vrednosti podedovanega premoženja predlagati postavitev ustreznega cenilca). Dolžnica je bila v sklepu z dne 11. 10. 2021 izrecno opozorjena, da mora v ugovoru zoper sklep o izvršbi, v katerem lahko uveljavlja razloge iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnica v pritožbi ni pojasnila, zakaj je menila, da sodišče s cenitvijo že razpolaga, prav tako ni pojasnila, kako naj bi bila cenitev uporabljena v zapuščinskem postopku. Iz cenitve namreč izhaja, da je bila izdelana za davčne namene, tudi v sklepu o dedovanju pa cenitev ni omenjena, ampak je v točki I izreka izrecno navedeno, da se vrednost zapustnikovega premoženja zaradi ocene sodnih takse po napovedi dedičev oceni na 5.250,00 EUR. Tudi če so dediči pri navedbi ocene vrednosti nepremičnin, ki jo je v sklep o dedovanju povzelo in zgolj za namene ocene vrednosti zapuščine zaradi odmere sodnih taks navedlo sodišče, v zapuščinskem postopku morebiti izhajali iz podatkov cenitve, bi se morala dolžnica v dokaz svojih navedb o vrednosti podedovanega premoženja v ugovoru sklicevati na navedeno cenitev (in jo ugovoru priložiti) in ne na sklep o dedovanju. Relevantnega dokaza o vrednosti podedovanih nepremičnin namreč ne predstavlja sklep o dedovanju, ampak (izven zapuščinskega postopka pridobljena) cenitev.

9. Na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa tudi ne vpliva v pritožbi zatrjevano dejstvo, da je dolžnica po izdaji izpodbijanega sklepa na račun dolga, ki je predmet izvršbe, plačala 3.000,00 EUR in 183,60 EUR, saj gre za plačila, ki so bila opravljena po vložitvi ugovora. Ta plačila pa vplivajo na znižanje terjatve, ki je predmet izvršbe. Zato je upnica v zvezi z njimi umaknila predlog za izvršbo, sodišče prve stopnje pa je s sklepom z dne 10. 1. 2022 izvršbo za plačane zneske tudi že ustavilo. 2

10. Dolžnica v ugovornem postopku ni ustrezno izkazala vrednosti podedovanega premoženja in tako tudi ni uspela izkazati, da terjatev upnika, ki je predmet izvršbe, ni (v celoti) prešla nanjo. Prav tako ni niti zatrjevala niti izkazala, da je terjatev upnice že v celoti poravnala. Ob tem pa pritožbeno sodišče še pripominja, da dolžnica za plačilo upničine terjatve ne odgovarja le kot dedinja, temveč tudi kot hipotekarna dolžnica, saj je po pokojnem dolžniku podedovala dolžniku lasten ½ delež na nepremičnini z ID znakom ... 259/2, na katerem je upnica že pred smrtjo prvotnega dolžnika pridobila hipoteko za zavarovanje terjatve, ki je predmet izvršbe, in sicer z učinkom od 19. 2. 2020. Iz predmetnega solastniškega deleža na nepremičnini (ki je v predmetnem postopku tudi edini predmet izvršbe) pa se lahko upnica na podlagi hipoteke ne glede na omejitve odgovornosti dediča za dolgove zapustnika poplača do višine celotne zavarovane terjatve (seveda pod pogojem, da vrednost nepremičnine zadošča za poplačilo celotne terjatve).

11. Po obrazloženem se kot pravilna izkaže odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžničinega ugovora zoper sklep o izvršbi. Glede na takšno odločitev je sodišče prve stopnje dolžnici v plačilo tudi utemeljeno naložilo upničine stroške odgovora na ugovor. Ker bi se, če upnica na ugovor ne bi odgovorila in ugovornim navedbam dolžnice ne bi nasprotovala, te štele za resnične, je bil odgovor na ugovor potreben za postopek, zaradi česar je upnica upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji v zvezi s sestavo odgovora na ugovor utemeljeno nastali (peti odstavek 38. člena ZIZ). Dolžnica same višine odmerjenih stroškov ni grajala, pritožbeno sodišče pa je ob uradnem preizkusu stroškovne odločitve z vidika pravilne uporabe materialnega prava ugotovilo, da je sodišče prve stopnje stroške odgovora na ugovor v skupni višini 183,60 EUR odmerilo skladno z določbami Odvetniške tarife (OT) v zvezi z 8. členom Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv).

12. Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Dolžnica, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške, saj ne gre za stroške, ki bi ji jih upnica neutemeljeno povzročila (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Prav tako mora svoje stroške odgovora na pritožbo sama kriti upnica, saj z odgovorom na pritožbo ni z ničemer prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča in teh stroškov ni mogoče šteti kot potrebnih za postopek (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. tudi VSL Sklep I Ip 711/2021 z dne 26. 5. 2021, VSM sklep I Ip 1238/2013 z dne 5. 12. 2013, VSM sklep II Ip 1212/2014 z dne 7. 4. 2015.

2 Iz podatkov spisa pa tudi izhaja, da je upnica po vložitvi pritožbe z vlogo z dne 22. 2. 2022 predlog za izvršbo v celoti umaknila in v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZIZ predlagala, da sodišče ustavi izvršilni postopek, o čemer bo v nadaljevanju postopka odločilo sodišče prve stopnje.