Administrative court dismisses appeal against free legal aid rejection due to lack of factual basis for success. The applicant failed to substantiate grounds for success in the free legal aid request. The court held that a layperson must at least vaguely indicate circumstances suggesting success. The decision emphasizes the burden of proof on the applicant for free legal aid. The court ruled that vague assertions without factual support do not meet legal aid criteria. The judgment clarifies the standard for assessing free legal aid applications. The ruling establishes that applicants must provide some factual basis for success. The court found the applicant's claim insufficiently supported by facts. The decision upholds the administrative body's rejection of the aid request. The judgment confirms the requirement for factual substantiation in aid applications.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Od prosilca, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek brezplačne pravne pomoči ne more pridobiti te pomoči, sicer ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s pravnim sredstvom; ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev ustavne pritožbe v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, II Cp 2084/2019 z dne 12. 2. 2020, zaradi sestave in vložitve predloga za dopustitev revizije in za sestavo in vložitev revizije v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, II Cp 2804/2019 z dne 12. 2. 2020, ter sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, II P 1509/2016 z dne 14. 12. 2018. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je po oceni pristojnega organa prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna. Tožnik namreč v prošnji ni v ničemer niti zatrjeval niti izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), v povezavi s 367.a, 367.b in 370. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter prvim odstavkom 50. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS). Tožnik ni izpolnil niti svojega trditvenega niti dokaznega bremena, ki ga nosi po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) glede dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za vložitev predloga za dopustitev revizije in revizijo oziroma za vložitev ustavne pritožbe, oziroma iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka.

2. Tožnik vlaga tožbo, v kateri predlaga, da se izpodbijana odločba v celoti odpravi. Zatrjuje, da je ta neutemeljena in napačno obrazložena. Tožnik je pred Vrhovnim sodiščem vložil predlog za dopustitev revizije, iz katerega nedvomno izhaja, da sta sodbi IV P 1509/2016 ter II Cp 2084/2019 v celoti neutemeljeni. Zato je napačna obrazložitev (v 6. točki izpodbijane odločbe), da prosilec v prošnji ni niti zatrjeval niti izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka. Tožnik je z zaprosilom BPP zatrdil in verjel na uspeh v postopku; če ne bi verjel, prošnje zagotovo ne bi vložil.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je spis zadeve.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Med strankama je v zadevi spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev ustavne pritožbe, sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije ter sestavo in vložitev revizije, vse v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, II Cp 2084/2019 (v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, II P 1509/2016 z dne 14. 12. 2018). Tožnik zatrjuje, da je toženka napačno zaključila, da tožnik kot prosilec ni zatrjeval ali izkazal dejstev, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka.

6. Iz prvega odstavka 24. člena ZBPP izhaja, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer (med drugim), da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Pogojevanje dodelitve brezplačne pravne pomoči z izkazano možnostjo za uspeh v postopku dopušča tako ustaljena sodna praksa tega in Vrhovnega sodišča, kot tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (npr. sodba v zadevi Del Sol proti Franciji, št. 46800/99 z dne 26. 2. 2002). Presojo izpolnjevanja navedenega pogoja organ za BPP opravi na podlagi prosilčevih navedb v prošnji ter podatkov oziroma listin zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči.

7. V zadevi je nesporno, da tožnik v prošnji za dodelitev BPP navaja zgolj, za katere postopke zahteva BPP (tožnik v prošnji torej postavlja zgolj zahtevek), drugih navedb (opisa dejanskega stanja, zatrjevanih kršitev ali drugih okoliščin zadeve) pa tožnik v prošnji ne podaja.

8. Po presoji sodišča toženka v izpodbijani odločbi posledično pravilno ugotavlja, da tožnik v prošnji za dodelitev BPP ne navaja nikakršnih okoliščin ali dejstev o zadevah, v zvezi s katerimi vlaga zahtevo, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka po 24. členu ZBPP. Pravilno se toženka sklicuje tudi na 140. člen ZUP, iz prvega odstavka katerega izhaja, da mora stranka po resnici in določno navesti dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, česar tožnik ni storil. Od prosilca, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek brezplačne pravne pomoči ne more pridobiti te pomoči, sicer ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s pravnim sredstvom; ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh. Po presoji sodišča je imel tožnik v prošnji za dodelitev BPP to možnost v okviru rubrike "podatki o zadevi", na kar prosilce za BPP sicer napotujejo tudi „Navodila za izpolnjevanje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči“, objavljena na spletni strani Ministrstva za javno upravo, na katera se v izpodbijani odločbi sklicuje tudi toženka. Ker tožnik tega ni storil, je po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da pogoj za dodelitev BPP, kot ga določa že citirana prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP, ni izpolnjen, saj tožnik ni uspel izkazati verjetnih izgledov za uspeh v postopkih, na katere se nanaša njegova prošnja.

9. Tožnik v tožbi zatrjuje neutemeljenost ugotovitve toženke, da ni izkazal dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh v postopku, pri čemer pa navaja zgolj, da je z zaprosilom za BPP zatrdil in verjel v uspeh v postopku – če ne bi verjel, prošnje ne bi vložil, kot tudi, da je pred Vrhovnim sodiščem vložil predlog za dopustitev revizije, ki je po njegovem prepričanju utemeljen. Od prosilca, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek brezplačne pravne pomoči ne more pridobiti te pomoči, sicer ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s pravnim sredstvom; ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh (s čemer toženka, glede na podatke spisa, pred izdajo izpodbijane odločbe tudi sicer ni bila seznanjena).

10. V povzetku zapisanega sodišče ugotavlja, da tožnik nezakonitosti izpodbijane odločbe ni uspel izkazati. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so bile relevantne za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v zadevi odločilo brez glavne obravnave.