Court dismisses creditor's request to replace an executor unless statutory grounds like delay or death exist.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog upnika za odstavitev izvršitelja in določitev novega izvršitelja, vložen 14. 6. 2022, zavrne.

II. Upnik mora izvršitelju A. A. v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti pritožbene stroške v znesku 26,40 EUR.

[JEDRO]

Drži sicer, da sodišče na podlagi tretjega odstavka 44.a člena ZIZ v postopku določi tistega izvršitelja, ki ga navede upnik. Vendar upnikova pravica do izbire izvršitelja ni neomejena. Ko sodišče s sklepom kot izvršitelja, ki bo v izvršbi opravljal neposredna dejanja izvršbe, določi izvršitelja, ki ga je v predlogu za izvršbo navedel upnik, upnik svoje izbire ne more več poljubno spreminjati. Določitev novega izvršitelja lahko v postopku predlaga le v zakonsko predpisanih primerih in pod zakonsko določenimi pogoji. Novega izvršitelja lahko tako predlaga v primerih, ko prvotno določeni izvršitelj ne sme oziroma ne more (več) opravljati nalog izvršitelja v zadevnem izvršilnem postopku, bodisi zato ker je izločen (šesti odstavek 44.a člena ZIZ), bodisi zato, ker je (zaradi smrti ali zaradi razrešitve) prenehal opravljati službo izvršitelja (peti odstavek 287. člena ZIZ). Odstavitev prvotno izbranega in s sklepom sodišča določenega izvršitelja, glede katerega ni zgoraj navedenih ovir, da bi v zadevnem postopku opravljal naloge izvršitelja, lahko upnik predlaga le, če izvršitelj v konkretni izvršilni zadevi neposrednih dejanj izvršbe ne opravlja v rokih, ki jih določajo ZIZ in podzakonski predpisi (deveti odstavek 44.a člena ZIZ).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršitelj A. A. v tem postopku izvršbe odstavi in se kot nov izvršitelj določi izvršitelj B. B. (točka I izreka). Izvršitelju A.A. je odredilo, da v roku 8 dni od prejema tega sklepa izvršilno zadevo preda v reševanje novemu izvršitelju (točka II izreka).

2. Zoper sklep se je iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožil izvršitelj A. A.. Izpostavil je, da je bila upniku pravica do izbire izvršitelja na podlagi tretjega odstavka 44.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v predmetnem postopku že omogočena. Sodišče bi v zvezi z odločanjem o odstavitvi izvršitelja moralo uporabiti deveti odstavek 44.a člena ZIZ, česar pa ni storilo in pred sprejeto odločitvijo o odstavitvi izvršitelja niti ni ugotavljalo, ali za to obstajajo zakonsko predpisani razlogi (tj. da izvršitelj neposrednih dejanj izvršbe ne opravlja v rokih, ki jih določajo ZIZ in podzakonski predpisi). Upnik, ki je v predlogu podal zgolj svojo subjektivno oceno, da ni zadovoljen z delom izvršitelja, v svojem predlogu tudi ni navedel nobenega razloga, ki bi lahko bil podlaga za odstavitev izvršitelja. Sicer pa iz podatkov spisa izhaja, da ti razlogi niso podani, saj je izvršitelj zadevo v delo prejel 16. 5. 2022, opravo izvršilnega dejanja je razpisal 19. 5. 2022, poročilo o opravljenem izvršilnem dejanju pa je sodišču in upniku podal 25. 5. 2022, kar je prej, kot določa zakon. Izpostavil je, da odstavitev izvršitelja tudi negativno vpliva na oceno izvršiteljevega dela. Menil je, da je sodišče odločitev izdalo ob napačni uporabi ZIZ, sodna praksa, na katero se je sodišče sklicevalo (sklepa VSC I Ip 625/2011 in VSM I Ip 811/2014) pa se nanaša na drugačne primere, tj. ko sta bila prejšnja izvršitelja razrešena in sta prenehala z opravljanjem dejavnosti. Zahteval je povrnitev stroškov sodne takse za pritožbo.

3. Stranke na pritožbo niso odgovorile.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev sprejelo ob zmotni uporabi določb 44.a člena ZIZ. Drži sicer, da sodišče na podlagi tretjega odstavka 44.a člena ZIZ v postopku določi tistega izvršitelja, ki ga navede upnik. Vendar upnikova pravica do izbire izvršitelja ni neomejena. Ko sodišče s sklepom kot izvršitelja, ki bo v izvršbi opravljal neposredna dejanja izvršbe, določi izvršitelja, ki ga je v predlogu za izvršbo navedel upnik, upnik svoje izbire ne more več poljubno spreminjati. Določitev novega izvršitelja lahko v postopku predlaga le v zakonsko predpisanih primerih in pod zakonsko določenimi pogoji. Novega izvršitelja lahko tako predlaga v primerih, ko prvotno določeni izvršitelj ne sme oziroma ne more (več) opravljati nalog izvršitelja v zadevnem izvršilnem postopku, bodisi zato ker je izločen (šesti odstavek 44.a člena ZIZ), bodisi zato, ker je (zaradi smrti ali zaradi razrešitve) prenehal opravljati službo izvršitelja (peti odstavek 287. člena ZIZ). Odstavitev prvotno izbranega in s sklepom sodišča določenega izvršitelja, glede katerega ni zgoraj navedenih ovir, da bi v zadevnem postopku opravljal naloge izvršitelja, lahko upnik predlaga le, če izvršitelj v konkretni izvršilni zadevi neposrednih dejanj izvršbe ne opravlja v rokih, ki jih določajo ZIZ in podzakonski predpisi (deveti odstavek 44.a člena ZIZ).

6. Kot utemeljeno opozarja pritožba, je upnik svoj predlog za odstavitev izvršitelja utemeljil zgolj s pavšalno navedbo da „upnik ni zadovoljen z delom izvršitelja“, ne da bi kakorkoli konkretiziral razloge za takšno nezadovoljstvo, s čimer bi bila sploh omogočena presoja obstoja pogojev za odstavitev izvršitelja iz devetega odstavka 44.a člena ZIZ. Upnik tako v predlogu ni podal navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da izvršitelj dejanj izvršbe ni opravljal v predpisanih rokih, čeprav je upnik tisti, ki v zvezi s tem nosi trditveno in dokazno breme. Že iz tega razloga upnikovemu predlogu za odstavitev izvršitelja ni mogoče ugoditi. Sicer pa pritožba utemeljeno izpostavlja, da je izvršitelj v obravnavani zadevi vsa (pred vložitvijo obravnavanega predloga opravljena) izvršilna dejanja opravil ažurno in še celo v krajših rokih, kot jih določajo ZIZ in podzakonski predpisi 1 in torej razlogi, ki jih za odstavitev izvršitelja predpisuje deveti odstavek 44.a člena ZIZ, v obravnavani zadevi niso podani.

7. Pritožba tudi pravilno izpostavlja, da se sodišče prve stopnje v zvezi s sprejeto odločitvijo in izključno pravico upnika do izbire izvršitelja neutemeljeno sklicuje na sklepa Višjega sodišča v Celju I Ip 625/2011 in Višjega sodišča v Mariboru I Ip 811/2014. V obravnavani zadevi namreč ni šlo za to, da bi upnik predlagal določitev novega izvršitelja namesto izvršitelja, ki ga je (kot prevzemnika zadev po umrlem oziroma razrešenem izvršitelju, ki je bil v zadevnem izvršilnem postopku kot izvršitelj predhodno določen na predlog upnika) določil predsednik zbornice izvršiteljev in na določitev katerega upnik ni imel vpliva, kot je to bilo v citiranih zadevah, 2 temveč je upnik predlagal menjavo izvršitelja, katerega določitev je v dopolnitvi predloga za izvršbo predlagal sam.

8. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi izvršitelja ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je neutemeljeni predlog upnika za odstavitev izvršitelja in določitev novega izvršitelja zavrnilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Sodišče druge stopnje je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Izvršitelj je s pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje upnikovemu predlogu za odstavitev izvršitelja ugodilo, v celoti uspel, zaradi česar je upravičen do povrnitve potrebnih pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Kot take mu je sodišče druge stopnje priznalo priglašene stroške sodne takse za pritožbo v višini 26,40 EUR in jih naložilo v plačilo upniku.

1 Iz podatkov spisa izhaja, da je bil sklep o izvršbi, s katerim je bil določen izvršitelj A. A., izvršitelju vročen 16. 5. 2022, izvršitelj je rubež na naslovu dolžnika poskušal opraviti 23. 5. 2022, vendar zaradi odsotnosti dolžnika rubeža ni bilo mogoče opraviti, izvršitelj pa je zapisnik o neopravljenem rubežu ter obračun plačila za delo in stroškov sestavil 25. 5. 2022 in ga tudi posredoval upniku in sodišču.

2 Citirana sklepa sta bila sprejeta pred novelo ZIZ-L, s katero so bila v 287. člena ZIZ na novo urejena dejanja po razrešitvi oziroma smrti izvršitelja in v okviru tega izrecno določeno, da lahko upnik v primeru razrešitve oziroma smrti prvotno določenega izvršitelja predlaga novega izvršitelja, če tega ne stori v danem roku, pa se kot novi izvršitelj določi izvršitelj, ki ga je kot prevzemnika poslov po razrešenem oziroma umrlem izvršitelju določil predsednik zbornice izvršiteljev.